legalizacija objekta
Sentenca
Legalizacija nelegalno ali neskladno zgrajenih delov objekta je dopustna le, če je gradnja v celoti skladna z veljavnim prostorskim aktom. Če prostorski akt za določeno območje (npr. kmetijska zemljišča) ne predvideva tovrstnih posegov, legalizacija ni mogoča, saj bi bila v nasprotju z namensko rabo prostora.
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Gradbeni zakon (GZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Gradbeni zakon (GZ-1)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za legalizacijo zavrnjena, ker predložena dokumentacija ni bila skladna z namembnostjo, določeno v prostorskih aktih in izdanih dovoljenjih za objekt.
UPRS Sodba II U 148/2023-9 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: GZ-1 · 145. člen -
Sodišče je potrdilo, da mora investitor v primeru, ko poseg na objektu zahteva legalizacijo celote, vlogo za gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt preoblikovati v zahtevo za legalizacijo objekta.
UPRS Sodba II U 3/2021-12 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo procesno nujnost istočasne obravnave legalizacije in rekonstrukcije v enotni odločbi, da se doseže skladnost celotnega objekta s prostorskimi pogoji.
UPRS Sodba I U 791/2020-12 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru legalizacija ni bila dopustna, ker tožnik ni izkazal, da ima obstoječi objekt, na katerem se načrtuje poseg, pridobljeno gradbeno dovoljenje.
UPRS Sodba I U 1292/2019-19 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: GZ · 114. člen GZ · 114. člen, odstavek 2 GZ · 118. člen GZ · 43. člen GZ · 43. člen, odstavek 2 GZ · 43. člen, odstavek 3 ZGO-1 · 197. člen ZGO-1 · 197. člen, odstavek 1 ZGO-1 · 197. člen, odstavek 1, točka 1 ZGO-1 · 197. člen, odstavek 4 ZUS-1 · 58. člen ZUS-1 · 58. člen, odstavek 3 -
Sodišče je zavzelo stališče, da je legalizacija prizidka dopustna na podlagi 114. člena GZ, tudi če zakon ločuje pojma objekt in prizidava, saj je legalizacija dela objekta logična posledica možnosti legalizacije celotnega objekta.
UPRS Sodba I U 796/2020-11 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila legalizacija dosežena z izdajo potrdila o pridobljenem uporabnem dovoljenju po samem zakonu za objekt, ki je bil desetletja v uporabi na podlagi ustnega soglasja občine.
VSRS Sklep II Ips 38/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sprememba namembnosti iz enostanovanjske v dvostanovanjsko vrstno hišo ni dopustna, ker prostorski akt (OPN) gradnje dvostanovanjskih vrstnih hiš na tem območju ne predvideva.
UPRS Sodba I U 1702/2019-8 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zatečeno stanje komunalne infrastrukture ne spreminja pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja in ne nadomešča zahteve po izkazani pravici graditi.
UPRS Sodba I U 1753/2018-19 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru legalizacija ni bila mogoča, ker se je del objekta nahajal na kmetijskem zemljišču, kjer prostorski akt ne dopušča tovrstnih gradenj.
UPRS Sodba I U 1078/2015-9 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejanski obstoj dostopne poti ne nadomešča zakonske zahteve po izkazani pravici graditi, če zemljišče ostaja v zasebni lasti brez ustrezno ustanovljenih stvarnih pravic.
UPRS sodba I U 987/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri legalizaciji objekta kot celote ne upoštevajo pretekli predpisi, temveč veljavni prostorski akti v času odločanja.
UPRS sodba II U 100/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZGO-1 · 66. člen -
Sodišče je presodilo, da ugodnosti iz prostorskega akta za objekte, zgrajene pred 31. 12. 1966, ne veljajo za celoten kompleks, če so bili prizidki in garaže zgrajeni po tem datumu.
sodba I U 355/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za legalizacijo objekta v Občini Piran uporabi Uredba o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora kot specialni predpis, ki konzumira splošne prostorske akte.
sodba I U 851/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se skladnost objekta s prostorskimi akti presoja kot celota, zato legalizacija ni mogoča, če del objekta stoji na zemljišču, kjer gradnja po prostorskem aktu ni dopustna.
sodba I U 504/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da inšpekcijski postopki glede dejanskega stanja v naravi niso predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
sodba I U 2222/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prizidkov in kleti, ki so bili zgrajeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ni mogoče legalizirati ločeno od preostalega objekta, saj ne predstavljajo samostojne funkcionalne celote.
sodba U 1084/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo legalizacijo dograditve lokala, ker se objekt nahaja v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka, kjer so gradbeni posegi na priobalnih zemljiščih zakonsko prepovedani.
Sodba I Up 1709/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila legalizacija zavrnjena, ker je bil objekt na podlagi lokacijske dokumentacije opredeljen kot pomožna stavba, katerih gradnja v zadevnem ureditvenem območju po določbah PUP ni bila dovoljena.
Sodba I Up 556/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče potrdilo zakonitost legalizacije parkirišča, opornega zidu in nadstrešnice, ker je bilo ugotovljeno, da je zahteva investitorja skladna z dejansko izvedenim posegom in merili PUP.
Sodba I Up 852/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru legalizacija stanovanjsko-gospodarskega objekta ni bila mogoča, ker je bila na predmetnem kmetijskem zemljišču po prostorskih aktih dopustna le sanacija pomožnih kmetijskih objektov.
Sodba I Up 947/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri legalizaciji stanovanjskega objekta ključna presoja skladnosti z merili prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za konkretno območje urejanja.
Sodba I Up 1113/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila legalizacija nadstreška pogojena z odpravo določenih neskladnih elementov (lesena stena, horizontalne lamele), kar je omogočilo izdajo dovoljenja za preostali, skladni del objekta.
Sodba I Up 273/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je pri legalizaciji pomožnega objekta, kjer prostorski akti zahtevajo soglasje mejašev za odmik manjši od 2,5 m, pomanjkanje tega soglasja nepremostljiva ovira za izdajo dovoljenja.
Sodba I Up 610/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za legalizacijo prizidka garaže in gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev.
Sodba I Up 503/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri nadzidavi obstoječega objekta v istih tlorisnih gabaritih ni potrebno pridobiti soglasij sosedov, saj se omejitve glede odmikov nanašajo le na gradnjo novih prostostoječih objektov.
Sodba I Up 440/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da inšpekcijski postopek, ki poteka pri drugem organu, ne vpliva na pravico stranke do vpogleda v spis v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, saj se pravica do vpogleda omejuje le na spise organa, ki vodi konkretni postopek.
Sodba I Up 83/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo obveznost organa, da preveri pravico razpolaganja z zemljiščem, tudi v primeru legalizacije prizidka k obstoječemu objektu.
Sodba I Up 111/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila legalizacija stanovanjske hiše pogojena s skladnostjo objekta z merili za posege v prostor na območju novejše stanovanjske gradnje, kar je upravni organ preveril z dopolnitvijo lokacijske dokumentacije.
Sodba U 419/94 — Vrhovno sodišče