lobiranje
Sentenca
Lobiranje po ZIntPK predstavlja vsako nejavno vplivanje na odločanje predstavnikov javnih oblasti pri sprejemanju predpisov in drugih aktov. Za zakonito lobiranje se šteje le dejanje osebe, ki je vpisana v register lobistov, razen če gre za zakonsko določene izjeme. Bistvena elementa sta nejavnost stika, ki mora biti prikrita pred javnostjo in demokratično kontrolo, ter namen vplivanja na politično odločanje (4. in 58. člen ZIntPK).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da član nadzornega sveta družbe, ki ima zakonitega zastopnika po ZGD-1, ne izpolnjuje pogojev za status izvoljenega predstavnika interesne organizacije po četrtem odstavku 58. člena ZIntPK.
VSRS Sodba X Ips 43/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora Komisija za preprečevanje korupcije kršitev pravil o lobiranju obravnavati v prekrškovnem postopku, ne pa z ugotovitvenim postopkom o konkretnem primeru.
UPRS Sodba III U 101/2020-16 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da sočasnost stika z objavo v smislu 14. točke 4. člena ZIntPK ne zahteva identičnega trenutka, temveč razumen časovni okvir, ki omogoča transparentno in sledljivo vplivanje na zakonodajni postopek.
UPRS Sodba I U 1425/2019-44 — Upravno sodišče
-
Sodišče je odpravilo ugotovitev KPK o nedovoljenem lobiranju, ker organ v aktu ni konkretiziral, na katero odločitev ministra ali uslužbencev ministrstva naj bi tožnik želel vplivati.
UPRS Sodba I U 1499/2018-37 — Upravno sodišče