ločitev zapuščine od premoženja dediča
Sentenca
Ločitev zapuščine (separatio bonorum) je institut, ki zapustnikovim upnikom omogoča poplačilo terjatev iz zapuščine pred dedičevimi upniki, s čimer se prepreči mešanje zapuščine s premoženjem dediča. Po izdaji sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine mora upnik sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinski postopek se v tem primeru praviloma prekine, saj je izdaja sklepa o dedovanju mogoča šele po poplačilu zapustnikovih dolgov, pri čemer se dedovanje omeji na preostanek zapuščine (143. člen ZD).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da upnik v zapuščinskem postopku nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, če ni predhodno podal predloga za ločitev zapuščine.
VSM Sklep I Cp 606/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZD · 143. člen -
Sodišče je utemeljilo, da je prekinitev zapuščinskega postopka nujna, dokler ni opravljena izvršba na zapuščino, saj se šele po poplačilu zapustnikovih dolgov lahko določi dejanski obseg dednega deleža.
VSL sklep I Cp 2091/2009 — Višje sodišče v Ljubljani