ločitvena pravica v postopku prisilne poravnave
Sentenca
Ločitvena pravica, ki je bila v postopku prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev pravnomočno priznana, pridobi naravo nepogojne terjatve. S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave je o obstoju in vsebini te pravice pravnomočno odločeno, zato nanjo kasneje začeti stečajni postopek ne vpliva več v smislu ponovne presoje njene pogoje narave. Takšna ločitvena pravica temelji na potrjeni prisilni poravnavi kot samostojnem pravnem naslovu, in ne več na predhodni odredbi, ki je bila izdana v postopku zavarovanja (215., 221.t člen ZFPPIPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da upnik nima ločitvene pravice, ker so bile zarubljene premičnine pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave že prodane v drugem izvršilnem postopku.
VSL Sklep I Ip 1172/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pogojna ločitvena pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe po ZIZ, s pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo postane nepogojna in pravnomočno priznana ločitvena pravica.
VSRS Sodba III Ips 31/2019, enako tudi VSRS Sodba III Ips 28/2019, VSRS Sodba III Ips 33/2019 — Vrhovno sodišče