lovska pravica
Sentenca
Lovska pravica je samostojna pravica, ki izvira iz suverenosti države in ni vezana na lastništvo zemljišča. Država kot lastnica divjadi upravljanje z njo prenese na usposobljene pravne osebe v skladu s posebnim postopkom, pri čemer lastniki zemljišč nimajo avtomatične pravice do lova ali prilaščanja divjadi na svojem zemljišču. Takšna zakonska ureditev, ki omejuje pridobitno izkoriščanje lova s strani lastnikov zemljišč, ni v nasprotju z ustavno zagotovljenimi pravicami do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je na podlagi odločb Ustavnega sodišča U-I-40/06 in U-I-98/04 potrdilo, da lastnik zemljišča nima pravice do odškodnine zaradi zakonske ureditve, ki lovsko pravico ločuje od lastninske pravice na zemljišču.
Sodba II Ips 349/2011 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 33. člen URS · 67. člen URS · 74. člen ZDLov-1 · 53. člen ZDLov-1 · 54. člen ZDLov-1 · 55. člen ZDLov-1 · 56. člen ZDLov-1 · 57. člen ZDLov-1 · 58. člen ZDLov-1 · 59. člen ZDLov-1 · 60. člen ZDLov-1 · 61. člen ZDLov-1 · 62. člen ZDLov-1 · 63. člen ZDLov-1 · 64. člen ZDLov-1 · 65. člen ZDLov-1 · 66. člen ZDLov-1 · 67. člen -
Sodišče je potrdilo skladnost zakonske ureditve lovske pravice z Ustavo RS, pri čemer se je oprlo na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča (odločbi U-I-40/06 in U-I-98/04).
Sodba II Ips 60/2011 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da ureditev, pri kateri lovska pravica ni del lastninske pravice na zemljišču, ne pomeni neustavnega posega v lastnino, saj koristi javne koristi prevladajo nad interesi posameznih lastnikov.