mednarodna pristojnost v sporih o starševski odgovornosti
Sentenca
V sporih glede starševske odgovornosti ima Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 (Bruseljska uredba IIa) prednost pred Haaško konvencijo iz leta 1996, če ima otrok običajno prebivališče v državi članici EU (61. člen Bruseljske uredbe IIa). Uredba določa izključno pristojnost sodišč države članice, v kateri ima otrok običajno prebivališče ob začetku postopka, pri čemer se pravila o prenosu pristojnosti na sodišče druge države članice (15. člen) razlagajo ozko in so dopustna le, če je to v otrokovo korist in če je drugo sodišče z zadevo tesneje povezano.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo uporabo Haaške konvencije, ker je imel otrok običajno prebivališče v Sloveniji, ter poudarilo, da prenos pristojnosti na sodišče druge države članice ni dolžnost, temveč zgolj možnost, ki zahteva izkazano otrokovo korist.
VSM Sklep III Cp 853/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrglo predlog za odločanje o starševski odgovornosti, ker je ugotovilo, da imajo otroci običajno prebivališče v Republiki Avstriji, zato slovenska sodišča niso mednarodno pristojna.
VSM Sklep III Cp 555/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo brez ustrezne razjasnitve mednarodne pristojnosti, čeprav so bili predloženi sklepi tujih sodišč o njihovi nepristojnosti.
VSL Sklep IV Cp 1387/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru ni podana nujnost za urgentno ukrepanje nepristojnega sodišča po 20. členu Bruseljske uredbe IIa, saj ni bila izkazana akutna ogroženost otrok.
VSL Sklep IV Cp 1181/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o zahtevkih glede otroka, ki ima običajno prebivališče v drugi državi članici.
VSL sklep IV Cp 1237/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Uredba Sveta