mejni ugotovitveni postopek

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je potrdilo, da je bila ustavitev mejnega ugotovitvenega postopka pravilna, ker zaradi predhodne ustavitve sodnega postopka meja ostaja sporna.

  UPRS sodba IV U 152/2015 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZZKat · 15. člen ZZKat · 27. člen

• Sodišče je potrdilo, da podpisani zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, ki odraža voljo strank glede pogojev parcelacije, zavezuje udeležence in služi kot podlaga za vpis v zemljiški kataster.

  sodba I U 1538/2009 — Upravno sodišče

• Sodelovanje mejašev je omejeno na fazo ugotavljanja meje, medtem ko je kasnejša parcelacija zemljišča izključno v pristojnosti lastnika ali uporabnika zemljišča.

  Sodba X Ips 714/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da izpodbijanje veljavnosti podpisa pooblaščenca na mejnem zapisniku ni dopustno v upravnem sporu, saj zapisnik ne predstavlja upravnega akta.

  Sodba X Ips 1508/2005 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila obnova postopka parcelacije upravičena, ker zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku ni izkazoval pravilne udeležbe strank, kljub predhodno pravilno vročenemu vabilu.

  sodba U 242/2004 — Upravno sodišče

• Ugotovitveni zapisnik nima narave upravne odločbe, zato njegove vsebine oziroma resničnosti soglasja ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku.

  Sodba I Up 962/2003 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bil postopek ustavljen, ker eden od mejašev ni želel podpisati zapisnika, s čimer soglasje kot nujen pogoj za evidentiranje posestne meje ni bilo podano.

  Sodba I Up 143/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da lahko vodnogospodarsko podjetje kot upravljavec vodotokov in vodnih zemljišč nastopa kot stranka v mejnem ugotovitvenem postopku.

  Sodba I Up 107/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da zapisnik o ugotovitvi meje nima narave upravnega akta, zato pritožba zoper njega ni dopustna.

  Sodba I Up 455/2001 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bil mejni ugotovitveni postopek ustavljen, ker med lastniki sosednjih parcel ni bilo doseženo soglasje o poteku meje.

  Sodba I Up 830/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da sodelovanje v mejnem ugotovitvenem postopku ne pomeni avtomatičnega priznanja lastninske pravice na spornem mejnem prostoru v korist soseda.

  Sklep II Ips 449/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je bila kršitev procesnih pravic sosednjih lastnikov v mejnem ugotovitvenem postopku razlog za obnovo postopka parcelacije.

  Sodba U 183/95-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila sprememba vrste rabe zemljišča in parcelacija utemeljena na ugotovitvah o dejanskem poteku mej, ki so odstopale od stanja v katastrskem načrtu.

  Sodba U 497/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da sodni postopek za določitev meje iz 11. člena ZZKat vključuje tako postopke, sprožene na poziv geodetskega organa, kot postopke, ki jih mejaši sprožijo samostojno zaradi nesoglasja.

  Sodba U 1169/93-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da zoper zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku ni dopustna pritožba, ker ta ne predstavlja odločbe o upravni stvari.

  Sodba U 762/92-4 — Vrhovno sodišče

Viri