mirovanje postopka

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je pojasnilo, da predlog za mirovanje, podan pred samim nastopom mirovanja, ne more hkrati veljati kot predlog za njegovo nadaljevanje, saj mora biti slednji podan po nastopu mirovanja.

  VSL Sklep II Cp 1682/2021 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZPP · 210. člen ZPP · 210. člen, odstavek 3

• V času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) so bili s posebnimi odredbami predsednika Vrhovnega sodišča procesni roki v nenujnih zadevah začasno zadržani, kar je vplivalo na tek prekluzivnega roka za predlog za nadaljevanje postopka.

  VSL Sklep IV Cp 1887/2020 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: COVID-19 · 1. člen COVID-19 · 4. člen ZNP-1 · 30. člen ZNP-1 · 42. člen ZPP · 111. člen ZPP · 210. člen ZS · 83. člen ZS · 83.a člen

• Sodišče je napačno štelo, da stranka ne sme vložiti predloga za nadaljevanje postopka pred potekom trimesečnega roka; stranka lahko predlog vloži kadarkoli, sodišče pa o njem lahko odloči šele po izteku tega roka.

  VSL Sklep IV Cp 863/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZPP · 210. člen ZPP · 210. člen, odstavek 2

• Sodišče ni dolžno izvajati materialno-procesnega vodstva v smeri pozivanja strank k nadaljevanju postopka po preteku roka za mirovanje, tudi če stranke vodijo pogajanja za sporazumno rešitev spora.

  VSC sklep Cp 352/2014 — Višje sodišče v Celju

  Pravna podlaga: ZPP · 188. člen ZPP · 210. člen ZPP · 210. člen, odstavek 3

• Sodišče je pojasnilo, da začetek teka roka za mirovanje postopka ni vezan na vročitev sklepa, temveč na dan, ko stranki naznanita sporazum o mirovanju.

  VSL sklep I Cp 3593/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pojasnilo, da rok za predlog nadaljevanja postopka ne teče od pravnomočnosti sklepa o mirovanju, temveč od dneva nastanka mirovanja, kar je procesni pogoj za ugotovitev umika tožbe.

  VSL sklep II Cp 1357/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče prve stopnje je nepravilno ustavilo postopek, čeprav je stranka predlog za nadaljevanje vložila pred potekom štirimesečnega roka, čeprav je bil predlog vložen še pred iztekom trimesečnega roka, ko postopka še ni bilo mogoče nadaljevati.

  VSL sklep III Cp 1014/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZPP · 210. člen ZPP · 210. člen, odstavek 2

• Sodišče je kršilo postopek, ker je na naroku za glavno obravnavo brez navzočnosti strank izvedlo dokaze in izdalo sodbo, namesto da bi postopek miroval.

  VSM sodba I Cp 1648/2008 — Višje sodišče v Mariboru

• Sodišče je presodilo, da zaradi kratkotrajne zamude pooblaščenca tožeče stranke na narok, sodišče ni imelo dejanske možnosti, da bi toženo stranko kot pravnega laika opozorilo na pravico do mirovanja postopka.

  Sodba II Ips 468/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razjasnilo, da vložitev predloga za nadaljevanje postopka pred iztekom treh mesecev od mirovanja ni preuranjena in ne predstavlja ovire za nadaljevanje postopka po preteku tega roka.

  VSK sklep I Cp 1487/2005 — Višje sodišče v Kopru

• V konkretnem primeru je bila domneva umika tožbe zaradi poteka roka za nadaljevanje postopka neveljavna, ker je sodišče sklep o mirovanju stranki vročilo šele po izteku štirimesečnega roka, s čimer ji je onemogočilo uveljavljanje pravic.

  VSK sklep I Cp 1565/2005 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je zavrnilo možnost mirovanja postopka zaradi nepopolne vloge stranke, ki je bila v zaporu in je čakala na odločitev o brezplačni pravni pomoči, saj takšen razlog ni predviden v zakonskih določbah o mirovanju.

  VSK sklep I Cp 370/2006 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je poudarilo, da zgolj izostanek stranke z naroka, če je ta opravičen in sporočen, ne pomeni konkludentne volje za mirovanje postopka.

  VSL sklep I Cp 749/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• V primeru združenega postopka (tožba in nasprotna tožba) vložitev predloga za nadaljevanje postopka s strani ene stranke učinkuje na celoten postopek, saj ga ni mogoče deliti na posamezne dele.

  VSK sklep I Cp 979/2004 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila stranka prikrajšana za učinkovito seznanitev s posledicami mirovanja zgolj zato, ker so bile te navedene v obrazložitvi sklepa in ne v izreku ali pravnem pouku.

  Up-31/03

  Pravna podlaga: URS · 22. člen URS · 25. člen ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1

• Pritožbe zoper sklep o mirovanju postopka ni mogoče enačiti s predlogom za nadaljevanje postopka, saj gre za različna procesna dejanja z različnimi pravnimi učinki.

  Sklep VIII Ips 328/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo mirovanje postopka, ker tožnik ni pristopil na narok, ni opravičil svojega izostanka in ni predlagal, da se narok opravi v njegovi odsotnosti.

  VDS sklep Psp 177/2003 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da se za pravilno vročitev vabila na glavno obravnavo, ki je pogoj za mirovanje postopka, šteje tudi fiktivna vročitev po 141. členu ZPP.

  VDS sklep Psp 344/2002 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bila procesna napaka zaradi napačne uporabe določb o mirovanju sanirana s pravnomočnostjo kasnejšega sklepa, kar je omogočilo nadaljevanje postopka.

  Sodba II Ips 503/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je napačno ugotovilo mirovanje postopka, ker vročitev vabila toženki ni bila izkazana, kar je povzročilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

  VDS sklep Psp 168/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da se v času sodnih počitnic trimesečni rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka ne izteče, saj procesni roki v tem obdobju ne tečejo.

  VSL sklep II Cp 1674/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZPP · 210. člen ZPP · 210. člen, odstavek 2 ZS · 83. člen ZS · 83. člen, 3. odstavek

• Sodišče je pojasnilo, da predlog za obravnavo v odsotnosti ne prepreči mirovanja postopka, če na narok ne pride nobena od strank.

  VDS Sodba Pdp 1353/2000 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da sklep o mirovanju postopka postane pravnomočen, če zoper njega ni vloženo pravno sredstvo, zato ga v kasnejšem pritožbenem postopku zoper sklep o ustavitvi postopka ni več mogoče izpodbijati.

  Sklep VIII Ips 217/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da neuspešna pritožba zoper sklep o mirovanju ne prekine teka roka za predlog za nadaljevanje postopka in ne vpliva na fikcijo umika tožbe.

  Sklep II Ips 465/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je mirovanje postopka potrdilo tudi v primeru, ko stranka ni vložila opravičila pred začetkom naroka, temveč šele po njem.

  VDS sklep Psp 358/2000 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je nepravilno zavrglo predlog za nadaljevanje postopka, vložen pred iztekom trimesečnega roka, saj zakon ne prepoveduje samega obvestila o nadaljevanju, temveč le procesno nadaljevanje pred iztekom roka.

  VDS Sklep Pdp 305/2000 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je potrdilo sklep o umiku tožbe, ker so bili v postopku ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka.

  VDS sklep Pdp 1745/98 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je štelo tožbo za umaknjeno, ker stranka ni predlagala nadaljevanja postopka, vendar je bilo ugotovljeno, da stranka ni bila opozorjena na pravne posledice mirovanja, kar je narekovalo razveljavitev sklepa.

  Sklep VIII Ips 230/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je umik predloga za nadaljevanje postopka brez pravnega učinka, saj enkrat podan predlog za nadaljevanje avtomatsko aktivira postopek.

  VSL sklep I Cp 111/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pojasnilo, da pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne vpliva na tek mirovanja postopka, če sodišče ni izrecno odločilo o prekinitvi postopka do pravnomočnosti sklepa o vrnitvi.

  VSL sklep I Cp 15/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrglo predlog za nadaljevanje postopka, ker je bil podan bodisi prezgodaj (pred potekom treh mesecev) bodisi prepozno (po poteku štirih mesecev), zaradi česar se je štelo, da je tožba umaknjena.

  VSL sklep II Cp 266/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo sklep o mirovanju, ker je tožena stranka pravočasno opravičila svoj izostanek z obravnave, kar pomeni, da ni šlo za neopravičeno odsotnost oziroma pomanjkanje volje za razpravljanje.

  VSK sklep Cp 235/99 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje obrazložitve pri deklaratornem sklepu o mirovanju postopka ne predstavlja bistvene kršitve, ki bi narekovala njegovo razveljavitev.

  VDS sklep Pdp 327/98 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zoper sklep o mirovanju stranka ne more uspešno uveljavljati pomanjkljive obrazložitve, če so bili pogoji za mirovanje dejansko izpolnjeni.

  VSL sklep II Cp 1843/98 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo sklep o mirovanju, ker je ugotovilo, da odsotna stranka na narok ni bila pravilno vabljena.

  VSL sklep II Cp 1071/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da prošnja za preložitev obravnave, ki je na sodišče prispela dve minuti po začetku naroka, ne opraviči izostanka stranke, zaradi česar je nastopilo mirovanje postopka.

  VSL sklep II Cp 1510/93 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je potrdilo, da se sklep o domnevi umika tožbe zaradi mirovanja postopka lahko izda brez glavne obravnave, saj opustitev obravnave v tem primeru ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

  Sklep II Ips 75/93 — Vrhovno sodišče

Viri