mirovanje pravic in obveznosti javnega uslužbenca
Sentenca
Mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja javnega uslužbenca je institut, ki omogoča začasno prekinitev izvajanja delovnega razmerja, praviloma na podlagi sporazuma med predstojnikom in javnim uslužbencem (152.b člen ZJU). Institut lahko nastopi tudi z izdajo dokončnega in pravnomočnega sklepa delodajalca, s katerim se določi trajanje mirovanja do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu. Po prenehanju mirovanja ima javni uslužbenec pravico do vrnitve na delo k prejšnjemu delodajalcu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more zavrniti vrnitve javnega uslužbenca na delovno mesto po prenehanju mandata poslanca z utemeljitvijo, da uslužbenec v času zahteve ni bil več v delovnem razmerju.
Sodba VIII Ips 74/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za reaktivacijo statusa javnega uslužbenca po prenehanju poslanskega mandata, pri čemer je sodišče ugotovilo, da je zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen, ker so nastopili pogoji za vrnitev na prejšnje delovno mesto.
VDSS sodba in sklep Pdp 953/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o mirovanju pravic ne more pogojevati vrnitve na delo le s primerom nekrivdnega prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj takšna omejitev krši zakonsko pravico javnega uslužbenca do vrnitve.
VDSS sodba Pdp 635/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je mirovanje nastopilo na podlagi sklepa predstojnice, s katerim se je javni uslužbenec strinjal in ga ni izpodbijal, kar je vplivalo na njegovo pravico do kasnejše vrnitve na delo.
VDSS sodba in sklep Pdp 1058/2011 — Višje delovno in socialno sodišče