molk upravnega organa
Sentenca
Molk upravnega organa kot procesna predpostavka za sprožitev upravnega spora obstaja le v primerih, ko ima stranka pravico zahtevati izdajo upravnega akta, organ pa o tem v zakonitem roku ne odloči. Če se postopek po zakonu uvede izključno po uradni dolžnosti, stranka nima pravnega interesa za zahtevanje izdaje akta, zato v takšnem primeru molk organa ne more nastopiti. Vloga stranke v postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, ima zgolj naravo opozorila organu, na katero organ ni dolžan odgovoriti z izdajo upravnega akta.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se rok za odločanje, ki vodi v fikcijo pozitivne odločbe, ne sešteva med prvotnim in ponovljenim postopkom po odpravi akta s strani sodišča.
VSRS Sodba X Ips 27/2019, enako tudi VSRS Sodba X Ips 23/2019 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je zahteval ukrepanje organa, ki za zadevno področje (odvzem premoženja političnih strank) ni bil pristojen.
Sklep I Up 1110/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je bil upravni akt izdan pred vložitvijo tožbe, s čimer je prenehala podlaga za tožbo zaradi molka organa.
Sklep I Up 811/2000 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče zavrglo tožbo, ker je tožnik zahteval izdajo odredbe v postopku nadzora, ki ga inšpekcijski organ izvaja po uradni dolžnosti, zato tožnik ni imel pravnega zahtevka.
Sklep U 175/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo dopustnost sklicevanja organa na velik obseg nerešenih vlog kot opravičljiv razlog za molk v postopku pridobitve državljanstva.
Sodba U 1579/93 — Vrhovno sodišče