moralne avtorske pravice
Sentenca
Moralne avtorske pravice varujejo avtorjevo osebnostno povezanost z delom, kar vključuje pravico do priznanja avtorstva in pravico do spoštovanja dela (18., 19. in 21. člen ZASP). Kršitev pravice do priznanja avtorstva nastopi, če uporabnik dela ne navede imena avtorja in naziva dela, kršitev pravice do spoštovanja dela pa nastopi z vsakim posegom v delo, ki ni v skladu z njegovo idejno zasnovo ali ogroža avtorjevo čast in dobro ime.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pooblastilo avtorja za uveljavljanje pravic ne pomeni prenosa avtorskih pravic na pooblaščenca, če iz pooblastila takšna volja ne izhaja jasno.
VSL sodba II Cp 2009/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da neločljivo vpetje fotografije avtorskega dela v reklamno vsebino brez soglasja avtorja predstavlja kršitev moralne pravice do spoštovanja dela.
VSL sodba II Cp 35/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila kršitev moralnih pravic podana zaradi opustitve navedbe avtorja in naziva dela ter zaradi neustrezne reprodukcije skulpture v fotomonografiji.
VSL sodba I Cp 1436/05 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo opredelitev denarnega zahtevka kot 'civilne kazni' v obliki povečanega honorarja za 200 %, saj takšna zahteva ni skladna z naravo odškodnine za kršitev moralnih avtorskih pravic.
VSL sodba I Cpg 464/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali gradnja v nasprotju z idejnim projektom prenove objekta predstavlja kršitev moralnih avtorskih pravic arhitektov.
VSL sklep Cpg 1341/94 — Višje sodišče v Ljubljani