motenje posesti med več posestniki
Sentenca
V razmerju med več posestniki iste stvari se za motilno šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. Za uspešno varstvo soposesti mora biti izkazano, da je bilo dotedanje izvrševanje posesti moteno s strani drugega soposestnika na način, ki posega v obstoječi režim uporabe stvari (35. člen SPZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki soposestnici nepremičnine in da z očitanimi ravnanji (vožnja z delovnim strojem, nasutje zemlje) dotedanji način soposesti ni bil samovoljno spremenjen ali oviran.
VSL Sklep II Cp 2038/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · 7. člen Odvetniška tarifa · 7. člen, odstavek 3 Odvetniška tarifa · v pravni podlagi ni navedenega št. člena SPZ · 25. člen SPZ · 35. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 8. člen -
Sodišče je presodilo, da puščanje odprtih vrat, ki zapirajo več kot polovico dovozne poti in zahtevajo ustavljanje ter ročno odmikanje vrat pri vsakem prehodu, ni neznatna ovira in predstavlja motilno ravnanje.
VSL Sklep I Cp 2504/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je postavitev kolesarnice na podestu, kjer so prej stale stopnice, pomenila nedovoljeno motenje soposesti, ker je bistveno spremenila dotedanji način izvrševanja soposesti na dvorišču.
VSL sklep I Cp 3056/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zožen prehod zaradi postavitve betonskega stebra ne pomeni motenja posesti, saj tožnikoma še vedno omogoča dotedanji način izvrševanja posesti.
VSL sklep II Cp 1240/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je odlaganje predmetov (zidakov) na nepremičnino, kjer sta obe stranki dotlej izvrševali posest (ena z odlaganjem okvirjev, druga z obrezovanjem in čiščenjem), pomenilo samovoljno spremembo načina izvrševanja posesti.
VSK sklep Cp 368/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je odgovornost vseh tožencev utemeljilo na dejstvu, da so vsi imeli ključ od vhodnih vrat hiše, s čimer so vsi imeli možnost nadzora nad dostopom in korist od preprečitve vstopa tožniku.
VSL sklep II Cp 6320/2005 — Višje sodišče v Ljubljani