motenje soposesti
Sentenca
Motenje soposesti je podano le, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugemu popolnoma prepreči ali znatno oteži izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo (35. člen SPZ). Ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja soposesti, vendar na izvrševanje dejanske oblasti nima bistvenega vpliva, ne predstavlja pravno upoštevnega motenja posesti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je parkiranje vozila na dovozni poti, ki jo soposestniki uporabljajo za dostop in parkiranje, nedopusten poseg, če s tem drugemu soposestniku onemogoči dostop z vozili podobnih dimenzij, kot so bila uporabljena doslej.
VSC Sklep Cp 333/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali namestitev ključavnice na kletna vrata in vrata na stopnišču predstavlja pravno upoštevno motenje soposesti.
VSC Sklep Cp 346/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker ni ustrezno obrazložilo dokazne ocene glede dejstva, ali je bila zamenjava ključavnice na vhodnih vratih dejansko izvedena in ali je to onemogočilo dotedanji način izvrševanja soposesti.
VSL Sklep II Cp 2090/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 35. člen -
Sodišče je presodilo, da je postavitev nevoznega avtobusa na dvorišče, ki se je dotlej uporabljalo kot parkirišče po principu prostega dostopa, pomenilo samovoljno spremembo dotedanjega načina izvrševanja soposesti.
VSL Sklep I Cp 652/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da parkiranje vozila na sporni poti ne pomeni motenja posesti, ker je toženka na enak način izvrševala posest že pred očitanim motilnim ravnanjem.
VSC Sklep Cp 85/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je štelo za motenje posesti ravnanje toženke, ki je tožniku onemogočila dostop do stanovanja (skupnega doma) z zamenjavo ključavnic, kljub dejstvu, da je tožnik v stanovanju ohranil svoje stvari in ga občasno uporabljal.
VSL Sklep II Cp 2247/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da posegi v način izvrševanja soposesti, ki ne preprečujejo ali znatno ne otežujejo dejanske oblasti, ne dosegajo praga motilnega ravnanja.
VSL sklep I Cp 2214/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila zamenjava ključavnice na garaži, do katere so imeli dostop vsi soposestniki, opredeljena kot nedovoljeno motilno dejanje, saj je samovoljno spremenila dotedanji način souporabe prostora.
VSL sklep II Cp 4657/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za vzpostavitev prvotnega stanja, ker ravnanje toženca ni pomenilo take spremembe dejanskega stanja, ki bi tožnico v znatni meri izključila iz soposesti travniškega dela zemljišča.
VSL sklep I Cp 2305/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot motilno ravnanje opredelilo postavitev otroških igral na zemljišče, ki so ga tožniki dotlej uporabljali kot prosto površino.
VSL sklep II Cp 4172/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za odstranitev zabetoniranega stebra, ki je tožencu onemogočal dostop do njegovega gospodarskega poslopja, kar je toženec odstranil kot dejanje dopustne samopomoči.
VSK sklep I Cp 69/2002 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da postavitev sedežne garniture na vrtu ne pomeni motenja soposesti, saj tožnici kljub posegu ostaja dostop do preostalih delov nepremičnine in poseg ni znatno otežil dotedanjega načina uporabe.
VSL sklep I Cp 615/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da toženec s svojimi ravnanji na zemljišču ni smel poseči v dotedanji način izvrševanja posesti tožnika, ne glede na zatrjevano pomanjkanje dogovora ali ekonomskega interesa.
VSL sklep II Cp 1308/99 — Višje sodišče v Ljubljani