načelo akuzatornosti
Sentenca
Načelo akuzatornosti v kazenskem postopku določa strogo razmejitev funkcij med tožilstvom in sodiščem. Sodišče ne sme prevzeti vloge kazenskega pregona, zato ne sme samostojno izvajati preiskovalnih dejanj, kot je zaslišanje prič, če državni tožilec po zaslišanju osumljencev izjavi, da ne bo zahteval preiskave, niti ne poda iniciative za zavarovanje dokazov. Sodišče, ki v takšnih okoliščinah nadaljuje z zbiranjem dokazov, prestopi meje svoje pristojnosti in krši temeljno načelo ločenosti funkcij (16. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo načelo akuzatornosti, ko je na lastno pobudo oživelo kazenski postopek, potem ko bi moralo obtožnico zavreči.
VSM Sklep II Kp 9875/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila obtožba zavrnjena, ker je pregon nadaljevala oseba, ki ni imela statusa oškodovanca, kar je v nasprotju z načelom akuzatornosti.
VSL Sodba VII Kp 3051/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZKP · 144. člen ZKP · 144. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 19. člen ZKP · 357. člen ZKP · 357. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 383. člen ZKP · 60. člen ZKP · 60. člen, odstavek 1 ZKP · 61. člen ZKP · 61. člen, odstavek 1 -
Sodišče je prestopilo meje obtožnega načela, ko je po izjavi tožilca o opustitvi zahteve za preiskavo samostojno nadaljevalo z zaslišanjem prič.
Sodba I Ips 208/2005 — Vrhovno sodišče