načelo defenzivne vožnje
Sentenca
Načelo defenzivne vožnje nalaga udeležencu v cestnem prometu dolžnost, da aktivno spremlja ravnanje drugih udeležencev in predvideva njihove morebitne napake. Če udeleženec zazna, da drugi ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi, mora storiti vse potrebno za preprečitev nevarnosti ali prometne nesreče. To načelo zahteva od voznika večjo skrbnost in prilagoditev lastne vožnje razmeram na cesti, vključno z ravnanjem drugih, kar je ključno za obvladovanje vozila in pravočasno ustavitev pred oviro (27. člen ZVCP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da voznik, ki ima prednost pri vožnji skozi križišče, ni dolžan ustaviti, če drugo vozilo v križišču ne miruje na način, ki bi mu fizično zaprl pot.
VSC Sodba PRp 63/2024 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPrCP · 58. člen -
Sodišče je presodilo, da voznik ni pretrgal vzročne zveze, saj ni imel objektivnih možnosti za preprečitev nesreče, ki jo je s protipravnim ravnanjem povzročil pešec.
VSRS Sodba I Kp 51348/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ravnanje drugega udeleženca, ki izsili prednost, ne odvezuje oškodovanca dolžnosti defenzivne vožnje, če bi ta z upoštevanjem prometnih pravil (hitrosti) lahko preprečil nesrečo.
VSL Sodba I Cp 1889/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prekoračitev hitrosti kot temeljnega prometnega pravila predstavlja kršitev, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, ne glede na prednostno pravico.
VSL sodba in sklep III Cp 1246/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je načelo defenzivne vožnje uporabilo pri presoji odgovornosti voznika za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti.
Sodba I Ips 349/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da voznik motornega vozila ni oproščen odgovornosti zgolj s sklicevanjem na pravico do prednosti, če bi z defenzivno vožnjo in prilagoditvijo hitrosti lahko preprečil škodni dogodek, ki ga je povzročil kolesar.
Sklep II Ips 455/95 — Vrhovno sodišče