načelo dispozitivnosti v socialnem sporu
Sentenca
V sodno-socialnih sporih, ki se nanašajo na pravice iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, načelo dispozitivnosti (3. člen ZPP) ne velja v polnem obsegu. Ker gre za neodtujljive osebne pravice, s katerimi stranke ne morejo prosto razpolagati (4. člen ZPIZ-2), sodišče ni vezano na tožnikovo omejitev zahtevka, temveč mora po uradni dolžnosti ugotoviti dejansko stanje invalidnosti in o pravici odločiti v skladu z zakonom, ne glede na tožnikove procesne izjave o (ne)želenosti določenih kategorij invalidnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker je zavrnilo zahtevek na podlagi tožnikove izjave, da ne želi priznanja III. kategorije, če ne bo ugotovljena I. kategorija invalidnosti.
VDSS Sklep Psp 88/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je nedopustno prisodilo višji znesek dodatka za nego otroka, kot ga je tožnica zahtevala v tožbenem zahtevku.
VSRS Sodba VIII Ips 181/2016 — Vrhovno sodišče