načelo dispozitivnosti v upravnem sporu
Sentenca
Načelo dispozitivnosti v upravnem sporu pomeni, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov stranke. Sodišče je vezano na vsebino in vrsto pravnega varstva, ki ga stranka zahteva, zato vloge stranke ne sme samovoljno preoblikovati v drug pravni institut, o katerem stranka ni podala zahteve (2. člen ZPP v zvezi s 16. členom ZUS-1). Kršitev tega načela, kadar sodišče ne odloči o dejansko postavljenem zahtevku ali ga napačno kvalificira, predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je opozorilo, da je bila podana bistvena kršitev določb postopka, ker je sodišče prve stopnje odločilo o zahtevku, ki ga stranka ni ustrezno oblikovala do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
VDSS Sodba Psp 247/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Uredba o upravnem poslovanju · 105. člen Uredba o upravnem poslovanju · 117. člen Uredba o upravnem poslovanju · 117. člen, odstavek 1 Uredba o upravnem poslovanju · 124. člen Uredba o upravnem poslovanju · 128. člen Uredba o upravnem poslovanju · 92. člen ZDSS-1 · 73. člen ZUP · 235. člen ZUP · 238. člen ZUP · 239. člen ZUP · 240. člen ZUP · 240. člen, odstavek 1 ZUP · 246. člen ZUP · 246. člen, odstavek 1 -
Sodišče prve stopnje je kršilo postopek, ker je vlogo odvetnika, naslovljeno na predsednico sodišča v drugem kontekstu, napačno štelo za zahtevek za vračilo sodne takse v konkretni zadevi, o katerem stranka sploh ni zahtevala odločanja.
VSRS Sklep I Up 207/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je kršilo načelo dispozitivnosti, ker je vlogo za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti nedopustno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Sklep I Up 1181/2004 — Vrhovno sodišče