načelo dispozitivnosti v zemljiškoknjižnem postopku

Sentenca

Načelo dispozitivnosti v zemljiškoknjižnem postopku pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih izključno na podlagi predloga za vpis in v mejah postavljenih zahtevkov (125. člen ZZK-1). Sodišče je vezano na vsebino predloga, ki mora vsebovati vse predpisane sestavine, vključno z navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, saj brez te navedbe predlog ni popoln in ne omogoča vsebinskega odločanja o vpisu.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je potrdilo, da je predlagateljica upravičeno zahtevala vpis solastninskega deleža v skladu z vsebino listine, ki je bila podlaga za vpis.

    VSK sklep CDn 141/2016 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je zavrnilo predlog za izbris prepovedi odtujitve, ker predlagatelji niso predložili ustreznih listin (npr. dokazila o smrti upravičenca), s katerimi bi izkazali pravno podlago za izbris.

    VSK sklep CDn 105/2013 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je zavrnilo vpis, ker se je znesek v zemljiškoknjižnem predlogu razlikoval od zneska v listini, ki je bila podlaga za vpis, čeprav je predlagatelj zatrjeval očitno pisno napako.

    VSK sklep CDn 21/2013 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je kršilo načelo dispozitivnosti, ko je v nasprotju s predlogom stranke vpisalo lastninsko pravico namesto zgolj stavbne pravice.

    VSL sklep I Cp 3042/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo pritožbo, ker zemljiškoknjižni predlog ni vseboval zahteve za vknjižbo lastninske pravice na funkcionalnih zemljiščih, zato sodišče o tem ni moglo odločati.

    VSK sklep CDn 35/2012 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je kršilo načelo dispozitivnosti, ker je namesto zahtevanega vpisa pravice uporabe na ime nasprotnega udeleženca vpisalo lastninsko pravico na ime predlagatelja.

    VSL sklep II Cp 1778/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo pritožbeno navedbo, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče udeleženca pozvati k vložitvi predloga za predznambo hipoteke, saj je to v nasprotju z načelom dispozitivnosti.

    VSL sklep I Cp 2235/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v konkretnem primeru napačno po uradni dolžnosti izbrisalo vknjiženo predkupno pravico, čeprav za takšen izbris ni bil podan ustrezen zemljiškoknjižni predlog.

    VSM sklep I Cp 80/2009 — Višje sodišče v Mariboru

  • Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno zavrnilo predlog, ker je stranka zahtevala vpis nedopustne zaznambe, sodišče pa vloge ni bilo dolžno preoblikovati v zahtevo za vpis lastninske pravice.

    VSL sklep II Cp 1139/2007 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri