načelo enakosti pred zakonom
Sentenca
Načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) ne pomeni, da mora zakonodajalec vse subjekte obravnavati popolnoma enako, temveč zahteva, da se bistveno enaki položaji urejajo enako, različni pa različno, razen če za različno urejanje obstajajo razumni in stvarni razlogi. Zakonodajalec pri urejanju položajev ne sme ravnati arbitrarno, temveč mora biti ureditev utemeljena na objektivnih merilih, ki so v razumni zvezi s predmetom urejanja.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o visokem šolstvu (ZVis)
- Zakon o poslancih (ZPos)
- Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)
- Zakon o športu (ZSpo)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)
- Zakon o revidiranju (ZRev)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS)
- Zakon o bančništvu (ZBan)
- Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZSPVZZ)
- Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
- Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije (UZIU)
- Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Pravilnik o napredovanju zaposle…)
- Zakon o popravi krivic (ZPKri)
- Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN)
- Zakon o sodniški službi (ZSS)
- Zakon o igrah na srečo (ZIS)
- Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)
- Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva 2003/88/ES Evropskega…)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)
- Zakon o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS)
- Energetski zakon (EZ)
- Zakon o dohodnini (ZDoh)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o obrambi (ZObr)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov (ZPOGD-B)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bohinj (Odlok o nadomestilu za uporabo s…)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Uredba o pogojih za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in o vodenju tega razvida (Uredba o pogojih za vpis v razvi…)
- Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP)
- Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Pravilnik o razpisu za vpis in i…)
- Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uredba o taksi za obremenjevanje…)
- Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021 (Odlok o finančnem nadomestilu za…)
- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Kolektivna pogodba za policiste (Kolektivna pogodba za policiste)
- Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah, Uradni list RS (mednarodne)
- Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS)
- Zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (ZNOFP)
- Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Sežana (Odlok o nadomestilu za uporabo s…)
- Zakon o sodnih taksah (Zakon o sodnih taksah)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o lokalnih volitvah (ZLV)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK)
- Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)
- Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIPK)
- Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (ZPONDV)
- Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uredba o taksi za obremenjevanje…)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah (ZZad-A)
- Zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja (ZZDZVP)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Pravilnik o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu (Pravilnik o licencah za opravlja…)
- Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD)
- Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uredba o količnikih za določitev…)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Pravilnik o uporabi igralnih avtomatov zunaj igralnic (Pravilnik o uporabi igralnih avt…)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o gospodarskih zbornicah (ZGZ)
- Zakon o gozdovih (ZG)
- Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K)
- Carinski zakon (CZ)
- Zakon o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ)
- Tarifa o taksah in nadomestilih (Tarifa o taksah in nadomestilih)
- Zakon o političnih strankah (ZPolS)
- Zakon o carinski službi (ZCS)
- Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ)
- Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Zakon o spremembah in dopolnitva…)
- Zakon o državnem tožilstvu (ZDT)
- Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Pravilnik o izvajanju zakona o d…)
- Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD)
- Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN)
- Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS)
- Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)
- Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)
- Zakon o ohranjanju narave (ZON)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP-B)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO)
- Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (ZPDJVZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G)
- Zakon o vojnih veteranih (ZVV)
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
- Odlok o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Odlok o metodologiji za oblikova…)
- Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Uredba o izdajanju in upoštevanj…)
- Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Pravilnik o standardih in normat…)
- Pogodba o delovanju Evropske Unije (PDEU)
- Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Pravilnik o napredovanju zaposle…)
- Tarifa o taksah in nadomestilih (Tarifa o taksah in nadomestilih)
- Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uredba o spremembah in dopolnitv…)
- Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (ZSDUIS)
- Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP)
- Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Pravilnik o standardih in normat…)
- Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da položaji varčevalcev v bankah na ozemlju RS (urejeni z ZPONDV) in varčevalcev v glavnih podružnicah LB Zagreb in Sarajevo (urejeni z ZNISESČP) niso primerljivi zaradi različnih ekonomskih in pravnih okolij.
VSRS Sodba X Ips 22/2021 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je bila različna obravnava upravičencev pri preoblikovanju zavarovalnice utemeljena z merilom kapitalske ustreznosti in stroški imetništva delnic.
-
Sodišče je ugotovilo, da je ZSKZ vsa zadevna zemljišča v družbeni lastnini podržavil na enak način, zato ni prišlo do neenakopravne obravnave.
-
Sodišče je presodilo, da je bila ureditev v 59. členu ZDoh-2 v neskladju z Ustavo, ker je neupravičeno različno obravnavala zavezance glede višine normiranih odhodkov na podlagi trajanja obveznega zavarovanja za polni delovni čas.
-
Sodišče je presodilo, da položaj diplomatov in drugih javnih uslužbencev ni vselej primerljiv, zato različna obravnava pri uveljavljanju pogodbene kazni ne pomeni avtomatične kršitve načela enakosti.
VDSS Sodba in sklep Pdp 580/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da odvetniki, notarji in sodni izvedenci kot izvajalci brezplačne pravne pomoči niso v bistvenem enakem položaju, zato različno urejanje njihovega plačila ni v nasprotju z načelom enakosti.
-
Sodišče je presodilo, da sta položaja diplomata in javnega uslužbenca v bistvenih elementih različna, zato različna ureditev njunih pravic ni v neskladju z načelom enakosti.
-
Razlikovalna okoliščina med dvema družbenikoma je bila v tem, da je ena stranka prevzela osebno poroštvo, kar je neodvisno od njunega statusa v družbi.
VSL Sklep I Ip 369/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da domače pravne osebe s sedežem v RS in tuje pravne osebe brez registrirane poslovne enote v RS niso v primerljivem položaju pri izpolnjevanju pogojev za sofinanciranje investicij na določenem območju.
UPRS Sodba II U 183/2022-11 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: URS · 14. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča razlika v višini dajatve med območji v razumnem sorazmerju z dejansko razliko v komunalni opremljenosti.
VSRS Sodba X Ips 21/2024 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da delovni invalidi z različnim delovnopravnim statusom niso v bistveno enakem položaju, zato različna obravnava pri odmeri nadomestil ni v neskladju z načelom enakosti.
-
Sodišče je presodilo, da različna obravnava invalidov zaradi spremembe njihovega delovnopravnega statusa ob poslabšanju invalidnosti ne pomeni protiustavne diskriminacije, saj gre za bistveno različne položaje.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da so razumni razlogi za razlikovanje med obsojenci pred vojaškimi sodišči bivše Jugoslavije in drugimi obsojenci podani zaradi zgodovinskega konteksta razpada države in slabših standardov poštenega sojenja pred vojaškimi sodišči.
-
Sodišče je zavrnilo trditev, da bi bila zakonska ureditev pogojev za družinsko pokojnino diskriminatorna do oseb z določenimi oblikami duševne invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 159/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ni razumnega razloga, da bi se pripravljenost za delo policista na določenem kraju obravnavala drugače kot dežurstvo zdravnikov.
VDSS Sklep Pdp 671/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Direktiva 2003/88/ES Evropskega… · 1. člen Direktiva 2003/88/ES Evropskega… · 1. člen, odstavek 1, točka 3 Direktiva 2003/88/ES Evropskega… · 2. člen Direktiva 2003/88/ES Evropskega… · 2. člen, odstavek 1, točka 1 Direktiva 2003/88/ES Evropskega… · 2. člen, odstavek 1, točka 2 Kolektivna pogodba za policiste · 17. člen Kolektivna pogodba za policiste · 17. člen, odstavek 5 PDEU · 267. člen URS · 14. člen ZODPol · 71. člen ZODPol · 71. člen, odstavek 1 ZODPol · 71. člen, odstavek 2 ZODPol · 71. člen, odstavek 3 ZODPol · 71. člen, odstavek 4 ZODPol · 71. člen, odstavek 5 ZPP · 181. člen ZPP · 181. člen, odstavek 1 ZPP · 181. člen, odstavek 2 ZPP · 181. člen, odstavek 3 ZPP · 274. člen ZZdrS · 42. člen -
Sodišče je presodilo, da bistveno večja obremenitev nezazidanih stavbnih zemljišč v enem območju v primerjavi z drugim brez utemeljenih razlogov krši načelo enakosti.
UPRS Sodba I U 1929/2020-23 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ureditev posebnega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zdravstvenim delavcem ni diskriminatorna, saj ne izključuje splošne delovnopravne ureditve.
-
Vrednostno merilo primerjave je odločilno za ugotovitev, ali gre za neenako obravnavo enakih položajev ali za dopustno različno obravnavanje različnih položajev.
VSRS Sklep X Ips 6/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ureditev odpusta obveznosti v osebnem stečaju, kjer je bila za vse kršitve sodelovalne dolžnosti predvidena enotna sankcija.
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti uvrstitev zemljišč v območja za odmero nadomestila utemeljena z merili, ki omogočajo objektivno primerjavo med različnimi območji.
UPRS Sodba I U 535/2020-32 — Upravno sodišče
-
Kršitev načela enakosti je bila podana, ker so bili upravičencem do finančne pomoči zaradi epidemije določeni različni pogoji glede na panogo, brez utemeljenih razlogov za takšno razlikovanje.
UPRS Sodba II U 218/2021-21 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pogoj javnega poziva, ki določa enako trajanje izključitve iz dodeljevanja javnih sredstev za vse kršitelje, ne glede na naravo in težo njihove kršitve, v neskladju z načelom enakosti.
UPRS Sodba I U 1329/2020-19 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da odklonilen odnos do cepljenja ali testiranja ne predstavlja osebne okoliščine, saj je stvar osebne izbire, in ne uživa varstva po 6. členu ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 383/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je določitev plače predavatelja izključno na podlagi tedenske pedagoške obveznosti, ob spregledu trajanja študijskega programa in letnega obsega dela, v nasprotju z načelom enakosti.
-
Tožnica ni uspela dokazati neenakopravne obravnave v primerjavi z lekarnarji, saj koncesionarji v zdravstvu in lekarništvu niso v primerljivem položaju.
UPRS Sodba I U 229/2019-31 — Upravno sodišče
-
Tožnica v konkretnem primeru ni z ničemer izkazala, da bi bila v primerjavi z drugimi prosilci za brezplačno pravno pomoč obravnavana neenako.
UPRS Sodba I U 1654/2020-6 — Upravno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da osnovno vojaško usposabljanje ni primerljivo z drugimi dopolnilnimi izobraževanji, zato različna ureditev stroškov ne krši načela enakosti.
-
Vrhovno sodišče ocenjuje, da 27. člen ZDoh-2 neenako obravnava odškodnine za nepremoženjsko škodo glede na vrsto kršitve osebnostnih pravic, kar bi lahko pomenilo kršitev načela enakosti.
VSRS Sklep X Ips 10/2017-21 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da so položaji delodajalca, delavca in posameznika glede obveznosti povračila škode nosilcem socialnih zavarovanj v bistvenem različni, zato različna zakonska ureditev njihove odgovornosti ni protiustavna.
-
Vrhovno sodišče je ravnalo v neskladju z načelom enakosti, ker ugotovljenih kršitev zakonskih znakov kaznivega dejanja ni upoštevalo pri vseh soobtožencih v enakem položaju, ne da bi za to navedlo razumen razlog.
-
Sodišče je poudarilo, da statusna organiziranost po Sporazumu med RS in Svetim sedežem izključuje razlikovanje pri dostopu do javnih sredstev za dobrodelne organizacije.
-
Sodišče je kršilo načelo enakosti, ker pri soobsojencih ni utemeljilo, zakaj ugotovljenih kršitev zakonskih znakov kaznivega dejanja ni upoštevalo tudi v korist pritožnikov, ki sta bila obsojena za pomoč pri istem dejanju.
-
Sodišče je poudarilo, da sosedje, ki so s predlagateljico sklenili sporazum o odškodnini, niso v primerljivem položaju z udeleženci, pri katerih je o odškodnini odločalo sodišče.
VSL Sklep II Cp 83/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo kršitev načela enakosti zaradi nezakonite zavrnitve dostopa do meritorne presoje v pritožbenem postopku.
UPRS Sklep in sodba III U 115/2016-24 — Upravno sodišče
-
Tožnica (občina) ni v neenakopravnem položaju v primerjavi z zavezancem, saj imata v postopku odmere NUSZ bistveno različen pravni položaj.
UPRS Sodba III U 258/2015-18 — Upravno sodišče
-
Razlikovanje med zavarovanci glede na način vključitve v obvezno zavarovanje (obvezna vs. prostovoljna) pri določanju pogojev za starostno pokojnino ni v neskladju z načelom enakosti.
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 136. člen ZPIZ-2 · 2. člen ZPIZ-2 · 27. člen, 4. odstavek ZPIZ-2 · 27. člen, 5. odstavek ZPIZ-2 · 394. člen ZPIZ-2 · 7. člen ZPIZ-2 · 7. člen, 1. odstavek, 1. točka ZPIZ-2 · 7. člen, 1. odstavek, 11. točka ZPIZ-2 · 7. člen, 1. odstavek, 23. točka ZUstS · 21. člen ZUstS · 25. člen, odstavek 3 ZUstS · 26. člen, odstavek 2 -
Vrhovno sodišče je ocenilo, da je bila strožja odmera kazni vložniku zahteve utemeljena z njegovo odločilnejšo vlogo pri izvršitvi kaznivega dejanja v primerjavi s soobsojencem.
VSRS Sodba I Ips 8894/2015-284 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je drugi odstavek 91. člena ZIS v neskladju z načelom enakosti, ker izključuje osebe, ki niso v delovnem razmerju, iz delitve napitnin, čeprav sodelujejo pri izvajanju iger na srečo.
UPRS sklep III U 114/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo dolžnost organa, da se izrecno opredeli do očitka o neenakem obravnavanju dveh kandidatov v postopku odobritve pravnega posla s kmetijskim zemljiščem.
UPRS sodba III U 95/2015 — Upravno sodišče
-
Položaji upnikov s predhodno odredbo in tistih brez nje se izenačijo z začetkom stečaja, če prvi do tega trenutka niso uspeli upravičiti zavarovanja, saj ločitvena pravica v takem primeru sploh ne nastane.
-
Položaji upnikov se izenačijo v trenutku začetka stečajnega postopka, če predhodna odredba ni bila uspešno upravičena.
-
Sodišče je pojasnilo, da razlika v sanaciji cest med državnimi in lokalnimi cestami s strani zasebnega subjekta ne pomeni kršitve ustavnega načela enakosti.
VSL sodba I Cpg 67/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila ureditev v ZPIZ-1 v neskladju z načelom enakosti, ker ni omogočala odprave posledic protiustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-392/98, čeprav so bili zavarovanci v enakem položaju kot tisti, ki jim je bila ponovna odmera omogočena.
-
Sodišče je poudarilo, da je pri javnih razpisih spoštovanje načela enakosti ključno, še posebej, ko odločitev o dodelitvi sredstev temelji na minimalnih razlikah v točkovanju.
UPRS sodba I U 574/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je bil razpisni pogoj, ki je kandidatom onemogočil obravnavo podrejene zahteve zgolj zaradi doseženega števila točk v predhodni fazi, diskriminatoren in v nasprotju z načelom enakosti.
UPRS sodba I U 1638/2013 — Upravno sodišče
-
Sporni kriterij za izbiro koncesionarja v javnem razpisu je bil ocenjen kot neustaven, ker ni imel podlage v zakonu in je vodil do neenakopravne obravnave.
sodba I U 591/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: Pravilnik o razpisu za vpis in i… · 7. člen URS · 14. člen ZUS-1 · 64. člen ZUS-1 · 64. člen, odstavek 4 ZVis · 1. člen ZVis · 1. člen, odstavek 1 ZVis · 16. člen ZVis · 32. člen ZVis · 33. člen ZVis · 37. člen ZVis · 37. člen, odstavek 1 ZVis · 40. člen ZVis · 43. člen ZVis · 47. člen ZVis · 47. člen, odstavek 1 ZVRS · 15. člen -
Sodišče je presodilo, da je pogoj javnega razpisa, ki je izvzetje iz prenosa kmetije dopuščal le zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, ne pa tudi razvezanim osebam, kršil načelo enakosti.
sodba II U 427/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: URS · 14. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevo tožnice po priznanju davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, saj ugotovljena protiustavnost ureditve v 113. členu ZDoh-2 ne predstavlja pravne podlage za širitev te olajšave na druge davčne zavezance.
sodba I U 770/2012, enako tudi sodba I U 283/2012 — Upravno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da za posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante ni izkazan razumen razlog, ki bi utemeljeval odstop od načela enakosti pri obdavčitvi dohodkov.
-
Sodišče je presodilo, da občina ni utemeljila razlogov za bistveno višjo obremenitev igralniške dejavnosti v primerjavi z drugimi poslovnimi dejavnostmi pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
sodba II U 224/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je kršilo načelo enakosti, ker je pri davčni oprostitvi vezalo pridobitev nepremičnine na datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju namesto na trenutek zapustnikove smrti, s čimer je upravičence neupravičeno razlikovalo glede na trajanje zapuščinskega postopka.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da neplačevanje prispevkov zaradi prisilnih ukrepov države ne more biti razumen razlog za znižanje pokojninskih prejemkov v primerjavi z drugimi upravičenci.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da ureditev, ki omogoča ugodnejšo odmero dohodnine (povprečenje) za dohodke iz delovnega razmerja, prejete na podlagi sodne odločbe, ni v neskladju z načelom enakosti.
-
Sodišče je presodilo, da razlika med društvi (članske organizacije) in zavodi (nečlanske organizacije) predstavlja zadosten razlog za različno zakonsko ureditev upravičenosti do pridobitve statusa humanitarne organizacije.
-
V konkretnem primeru je bilo načelo enakosti kršeno z določitvijo pavšalnega vštevanja povprečnega zneska subvencij v davčno osnovo, ne glede na dejansko prejete zneske davčnih zavezancev.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je bila ureditev v ZUJIK, ki je delavcem v kulturi ob izpolnjenih pogojih za upokojitev odrekala odpravnino, v neskladju z načelom enakosti.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje zakonske določbe ZPIZ-1, ki je osebam, vključenim v obvezno zavarovanje po 34. členu, onemogočila pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja za III. kategorijo invalidnosti.
-
Sodišče je ugotovilo neenakost pri obravnavi prispevkov za socialno varnost od odpravnin, izplačanih zaradi različnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
-
Sodišče je presodilo, da rezident, ki prejema dohodek iz Nemčije, ne more zahtevati enake obravnave kot rezident, ki prejema dohodek iz Avstrije, zaradi različnih določb mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
sodba II U 289/2009 — Upravno sodišče
-
Okoliščina avtohtone oziroma zgodovinske naselitve romske skupnosti predstavlja razumen razlog za različno obravnavanje romskih skupnosti pri podeljevanju pravice do političnega predstavništva.
-
Sodišče je ugotovilo neskladje 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost z Ustavo, ker je neupravičeno razlikoval med obdavčitvijo odpravnin glede na razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
-
Sodišče je ugotovilo neskladje z Ustavo, ker zakonodajalec ni podal razumnega razloga za različno določitev deležev upravičenj pri razdelitvi premoženja med GZS in drugimi reprezentativnimi zbornicami.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da ukinitev dodatka za stalnost javnih uslužbencev RTV Slovenija v okviru sistemske prenove plač v javnem sektorju ni v neskladju z načelom enakosti.
-
Položaj delavcev na Ministrstvu za finance ni primerljiv s položajem delavcev na Davčni upravi po njeni reorganizaciji, zato različna ureditev dodatkov k plači ni pomenila kršitve načela enakosti.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je neenakopravna obravnava kmetov in samozaposlenih v primerjavi z delavci pri invalidnosti III. kategorije v neskladju z načelom enakosti.
-
Razlikovanje pri napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju glede na neposredno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela je razumno in ne pomeni diskriminacije.
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v času pogojnega odpusta, ni identična okoliščini, ko je dejanje storjeno v času preizkusne dobe, zato takšna primera nista nujno primerljiva pri presoji ponovitvene nevarnosti.
Sodba XI Ips 5/2010 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 z načelom enakosti, ker ni vseboval razumne podlage za razlikovanje pri povrnitvi stroškov postopka v primerih ustavitev upravnega spora.
-
Sodišče ni kršilo načela enakosti, ker je pri odločanju o denacionalizaciji upoštevalo neenakost površin stanovanj, ki so bila izvzeta iz nacionalizacije.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je ureditev dedovanja, ki istospolne partnerje postavlja v slabši položaj od zakoncev, v neskladju z načelom enakosti.
-
Tožnik je neutemeljeno zatrjeval kršitev načela enakosti zgolj na podlagi različne višine točk za odmero nadomestila med stalnimi in začasnimi prebivalci.
sodba U 1576/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo ugovor neenakosti, ker tožnica ni konkretizirala primerljivosti svojega položaja s položajem druge osebe, na katero se je sklicevala.
sodba U 1301/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da primerjava med sodniki za prekrške in okrajnimi sodniki glede pridobitve naziva svetnika ni mogoča z vidika diskriminacije, ker so se pogoji za pridobitev tega naziva v preteklosti bistveno razlikovali.
sodba in sklep U 639/2005 — Upravno sodišče
-
Zakonodajalec ima razumen razlog za različno obravnavo državne in lokalne lastnine pri omejitvah pravnega prometa z naravnimi vrednotami, saj iz narave stvari izhaja drugačen položaj države kot varuha naravnih vrednot.
-
Sodišče je presodilo, da razlikovanje med državljani RS in državljani tretjih držav pri dodelitvi neprofitnih stanovanj ni v neskladju z načelom enakosti.
sodba U 955/2007 — Upravno sodišče
-
Ustavno sodišče je razveljavilo besedo 'vojaško' v 22. členu Zakona o popravi krivic, saj omejitev revizije le na odločbe vojaških sodišč ni imela razumne podlage v primerjavi z drugimi sodišči nekdanje Jugoslavije.
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno vrednotenje javnih stavb v občinskem odloku, ki ni upoštevalo dejanske donosnosti dejavnosti na specifičnih lokacijah.
-
Sodišče je razveljavilo določbo odloka, ki je arbitrarno vrednotila odvetniško dejavnost z dodatnimi točkami brez izkazane dejanske izjemne donosnosti lokacije.
-
Sodišče je presodilo, da funkcija državnega tožilca ni primerljiva s političnimi funkcijami ali položajem visokošolskih profesorjev, zato starostna omejitev za tožilce ne krši načela enakosti.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ker občina ni izkazala stvarnih razlogov za velike razlike v vrednotenju med različnimi vrstami objektov.
-
Sodišče je zavrnilo očitek o neenakem obravnavanju, ker so bile okoliščine v postopkih zvišanja oziroma znižanja preživnine (aktivnost pri iskanju zaposlitve, ponujena dela, drugi dohodki) med strankama različne.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje določb ZPIZ-1, ki so samozaposlenim onemogočale uveljavljanje pravic, ki so bile sicer pridržane le osebam v delovnem razmerju.
-
Sodišče je poudarilo, da različna dokazna ocena v dveh ločenih postopkih med istimi strankami sama po sebi ne pomeni kršitve ustavnega načela enakosti.
VSK sodba I Cp 658/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Pritožnika nista izkazala, da bi bila zavrnitev prošnje za azil posledica njune romske narodnosti, saj se izpodbijana sodba na to dejstvo ni opirala.
-
Sodišče je razveljavilo zakonsko ureditev, ker zakonodajalec ni pojasnil razlogov za različno obravnavo TV-prodaje v primerjavi z drugimi oblikami oglaševanja.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbo, ki je za pridobitev statusa vojnega veterana od pripadnikov TO, ki so prestopili iz JLA, zahtevala dodaten pogoj udeležbe v neposrednih obrambnih aktivnostih, čeprav ta pogoj za druge pripadnike TO ni bil zahtevan.
-
Sodišče je presodilo, da različna odmera sodnih taks za različne procesne akte (npr. zavrženje tožbe v primerjavi z ugovorom v izvršilnem postopku) ne pomeni kršitve načela enakosti.
-
Pritožniki niso uspeli dokazati, da bi bila različna obravnava revizijskih zahtevkov v gospodarskem sporu v nasprotju z načelom enakosti, saj zahtevki niso temeljili na isti dejanski in pravni podlagi.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bilo pogojevanje popolne oprostitve plačila uvoznih dajatev z ravnanjem carinskega dolžnika (odsotnost malomarnosti) neustavno, saj zakonodajalec za takšno razlikovanje ni podal razumnega razloga.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje z Ustavo pri pogojevanju carinske oprostitve z zahtevo po odsotnosti malomarnosti ali namerne kršitve carinskih predpisov.
-
Sodišče je odpravilo določbo odloka, ki je neupravičeno neenakopravno obravnavala počitniške objekte v primerjavi s stanovanjskimi, in začasno določilo uporabo stanovanjskega merila.
U-I-65/04 — US RS
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila obremenitev stavbnih zemljišč telekomunikacijskih operaterjev z nadomestilom arbitrarna, saj občina ni pojasnila stvarnih razlogov za razlikovanje v primerjavi z drugimi dejavnostmi.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da ureditev, ki je omejevala povračilo stroškov zgolj na spore o zakonitosti upravnega akta, ni bila razumno utemeljena v primerjavi s spori polne jurisdikcije.
-
Različna davčna obravnava dohodkov invalidov glede na njihovo namembnost (odškodnina za delovno zmožnost vs. kakovost življenja) ni v neskladju z načelom enakosti.
U-I-172/05 — US RS
-
Pritožnica ni uspela utemeljiti kršitve načela enakosti, ker ni dokazala, da bi sodišče v primerljivih postopkih odločanja o obnovi postopka ravnalo drugače kot v njeni zadevi.
-
Sodišče je zavrnilo primerjavo položaja univerzitetnega diplomiranega pravnika z odvetnikom pri sestavi zemljiškoknjižnih listin.
-
Sodišče je poudarilo, da sta gospodarski funkciji zadrug in kapitalskih družb tako različni, da različna ureditev obveznosti revizije med njimi ne pomeni kršitve načela enakosti.
U-I-367/04 — US RS
-
Sodišče je poudarilo, da vložitev pravnega sredstva zoper zavrnilno odločbo o vpisu v imenik odvetnikov pomeni, da postopek še ni končan, zato tak kandidat ni v enakem položaju kot kandidat, katerega postopek je že pravnomočno zaključen.
-
Sodišče je presodilo, da kmetje s statusom glavnega poklica in kmetje z dopolnilno dejavnostjo niso v primerljivem pravnem položaju, zato različna obravnava v ZVZD ne krši načela enakosti.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo zakonsko določbo, ki je uradnikom, zaposlenim pred uveljavitvijo ZJU, avtomatično predpisala prenehanje delovnega razmerja zaradi neopravljenega strokovnega izpita, brez možnosti premestitve.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je prednostna pravica države do poplačila terjatev iz naslova poroštev pri sanaciji določenih družb utemeljena zaradi predhodnega državnega vložka in javnega interesa, kar opravičuje razlikovanje od drugih stečajnih postopkov.
U-I-224/02 — US RS
-
Sodišče je razveljavilo sodbe, ker so delavcem neutemeljeno odrekle pravico do odpravnine zgolj zato, ker so soglašali z uvrstitvijo med trajno presežne delavce.
-
Sodišča in komisija so kršila načelo enakosti, ko so kot odločilno okoliščino za (ne)dopustnost pogojnega odpusta upoštevala prekinitev prestajanja kazni zaradi zdravstvenih razlogov, čeprav ta okoliščina v zakonu ni bila določena kot relevantna.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo pogoj neodplačnosti iz 4. člena ZDen, ker je neupravičeno izključeval osebe, katerim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957.
-
Sodišče je presodilo, da različna davčna osnova za dohodke iz udeležbe pri dobičku osebnih družb v primerjavi s kapitalskimi družbami ne pomeni neustavne diskriminacije.
U-I-16/03 — US RS
-
Sodišče je poudarilo, da primerjava med položajem zaposlenih oseb in samozaposlenih oseb pri določanju prispevkov ni mogoča, saj gre za bistveno različne pravne položaje.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo zakonsko določbo, ki je pravico do štetja časa skrbi za otroka v zavarovalno dobo pogojevala z otrokovim državljanstvom, saj ta pogoj ni bil v razumni povezavi s predmetom urejanja.
-
Sodišče je presodilo, da različna ureditev zavarovalne osnove za delavce pri tujih delodajalcih ni v neskladju z načelom enakosti, saj gre za bistveno različna dejanska stanja.
U-I-203/02 — US RS
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti, ker je ugotovilo, da obveznost neodplačnega razširjanja programov velja za vse operaterje enako, vključno z javnim zavodom.
U-I-207/01 — US RS
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je bila razlika v odmeri dodatka med pokojninami, pridobljenimi pred in po 1. 10. 1991, utemeljena zaradi neprimerljivosti ravni pokojnin.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da ureditev, ki določa ugodnejše pogoje za pridobitev invalidnine pri poškodbah pri delu v primerjavi s poškodbami izven dela, ne pomeni nedopustne diskriminacije.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbo, ki je prehodni režim za davčne olajšave omejila zgolj na investicije v Republiki Sloveniji, ne da bi za izključitev investicij v tujini navedla razumne razloge.
U-I-59/03 — US RS
-
Pobudnik ni uspel izkazati, da so prevozniki v cestnem prometu v neupravičeno slabšem položaju v primerjavi z drugimi samostojnimi podjetniki zaradi obveznosti obnavljanja licence.
-
Sodišče je presodilo, da različna ureditev statusa bivšega političnega zapornika in žrtve vojnega nasilja ni v neskladju z Ustavo, saj gre za različne dejanske stanove.
-
Sodišče je presodilo, da pogojevanje licence za prevoznike s parkirnimi mesti ni nesorazmerno in ne krši ustavnih načel, saj je položaj prevoznikov specifičen.
U-I-266/01 — US RS
-
Različno urejanje pravic bivših političnih zapornikov v primerjavi z žrtvami vojnega nasilja ne predstavlja kršitve načela enakosti, saj gre za statusno različne kategorije.
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da tožnik zaradi spremembe zakonodaje ni mogel pričakovati pravice do predčasne pokojnine, zato njegovo neenakopravno obravnavanje v primerjavi z drugimi ni bilo izkazano.
Sodba VIII Ips 316/2002 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bilo presojano, ali je stališče o neizkazanem pravnem nasledstvu pravnih oseb v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom.
-
V tej zadevi je Ustavno sodišče potrdilo, da posebna ureditev stečaja bank zaradi varovanja deponentov in stabilnosti bančnega sistema ni v neskladju z načelom enakosti.
-
Pobudnice niso izkazale, da bi bila organizacijska oblika prevoznika tisti bistveni dejavnik, ki bi zahteval posebno (različno) ureditev dodeljevanja dovolilnic za opravljanje prevozov.
-
Sodišče je poudarilo, da neuspeh v pravnem postopku sam po sebi ne pomeni kršitve ustavnih pravic.
-
Sodišče je razveljavilo določbo občinskega odloka, ki je opravljanje avtotaksi dejavnosti omejevala le na osebe s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v občini.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno nestrinjanje pritožnika z dokazno oceno ali pravno razlago sodišča ne utemeljuje ustavnopravne presoje o kršitvi načela enakosti.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbo 36. člena ZDSS, ker je zavarovancem v socialnih sporih onemogočala uveljavljanje povračila stroškov po načelu uspeha, kar je pomenilo neupravičeno odstopanje od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v sodnih postopkih.
-
Sodišče je ugotovilo neskladje z načelom enakosti pri določbah 46. člena Energetskega zakona, ki so zaposlenim v energetskih gospodarskih javnih službah omejevale pravice do sodelovanja pri upravljanju.
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odkup stanovanja od ZPIZ, ker je ugotovilo, da stanovanja v objektih, namenjenih upokojencem, po 128. členu SZ niso predmet obvezne prodaje.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Sodišče je presodilo, da različna ureditev članskih prispevkov za subjekte z različnimi pravnoorganizacijskimi oblikami ne krši načela enakosti, saj temelji na stvarnih razlikah.
U-I-184/00 — US RS
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti določbe o dodatku na stalnost, ker so pooblaščene uradne osebe v objektivno drugačnem položaju kot ostali delavci carinske službe.
-
Sodišče je presodilo, da je razlikovanje pri izračunavanju vrednosti stanovanj kot podlagi za najemnino glede na čas uveljavitve metodologije neustavno.
-
Sodišče je presodilo, da ureditev, ki omogoča razporeditev delavcev z manj izobrazbe, a z več izkušnjami in določeno starostjo, ne krši načela enakosti.
-
Sodišče je ugotovilo, da posebna ureditev položaja NEK v mednarodni pogodbi ne krši načela enakosti.
-
Sodišče je presodilo, da je vrsta motornega vozila (osebni avtomobil) objektiven kriterij za davčno obravnavo, zato različna obdavčitev glede na tip vozila ne krši načela enakosti, četudi subjekti opravljajo enako dejavnost.
U-I-263/99 — US RS
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je bila neomejena solidarna odgovornost vseh družbenikov ob izbrisu družbe arbitrarna, ker ni upoštevala subjektivnega elementa ravnanja posameznih družbenikov.
U-I-135/00 — US RS
-
Detektivske dejavnosti ni mogoče enačiti z odvetništvom ali notariatom, zato različna ureditev nagrajevanja ne pomeni kršitve načela enakosti.
-
Ustavno sodišče je presojalo ureditev iz ZPIZ92, ki je del plače, uporabljen za notranji odkup delnic, neupravičeno izločila iz pokojninske osnove v primerjavi z drugimi oblikami porabe plače.
U-I-392/98 — US RS
-
Sodišče je izpostavilo, da retroaktivna sprememba sodne prakse glede začetka teka zamudnih obresti za nepremoženjsko škodo ni dopustna, saj bi porušila ustaljeno sodno prakso in načelo enakosti oškodovancev.
Sodba II Ips 578/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je občina pri določanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča arbitrarno razlikovala med počitniškimi in stanovanjskimi enotami brez utemeljenih stvarnih razlogov.
-
V konkretnem primeru je bilo načelo enakosti kršeno z neenakomernim in retroaktivnim posegom v pravice vojnih invalidov.
Sodba I Up 1127/99 — Vrhovno sodišče
-
Razlikovanje med dohodkom samozaposlenih in zaposlenih oseb pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih prejemkov je ustavno dopustno zaradi bistvenih razlik v njunem ekonomskem in delovnopravnem položaju.
U-I-66/98 — US RS
-
Sodišče je presodilo, da je dopustno, če zakonodajalec lastninjenje nepremičnin športnih društev izloči iz splošnega zakona o lastninjenju in ga predvidi v posebnem zakonu.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic, saj zemljišča v obravnavanem primeru niso bila vključena v zaščiteno kmetijo, ki bi bila predmet dedovanja po posebnih predpisih.
-
V konkretnem primeru je bila ureditev takse za obremenjevanje zraka neustavna, ker je neupravičeno razlikovala med zavezanci glede na njihov status izvajalca lokalne javne službe.
Pravna podlaga: Uredba o taksi za obremenjevanje… · 19.a člen Uredba o taksi za obremenjevanje… · 19.a člen* Uredba o taksi za obremenjevanje… · 6.b člen Uredba o taksi za obremenjevanje… · 6.b člen* URS · 14. člen ZUstS · 24. člen ZUstS · 34. člen ZUstS · 40. člen, odstavek 2 ZUstS · 48. člen ZVO · 80. člen -
Ustavno sodišče je presodilo, da različna davčna stopnja za fizične osebe (davek od dejavnosti) in pravne osebe (davek od dobička) ni v neskladju z načelom enakosti, saj obstaja razumen razlog za razlikovanje v obliki premoženjske odgovornosti.
U-I-406/98 — US RS
-
Položaj posameznega člana občinskega sveta ali skupine volivcev ni primerljiv s položajem političnih strank, zato izključitev neodvisnih kandidatov iz sistema javnega financiranja političnih strank ne pomeni kršitve načela enakosti.
Pravna podlaga: URS · 14. člen ZLV · 53. člen ZLV · 65. člen ZPolS · 26. člen* ZPos · 23. člen ZPos · 24. člen ZPos · 25. člen ZPos · 26. člen ZPos · 27. člen ZPos · 28. člen ZPos · 29. člen ZPos · 30. člen ZPos · 31. člen ZPos · 32. člen ZPos · 33. člen ZPos · 34. člen ZPos · 35. člen ZUstS · 21. člen -
Sodišče je presodilo, da bi bila ureditev vračanja premoženja po ZIKS protiustavna, če bi izključevala vračanje v naravi v primerih, ko premoženje še ni bilo predmet privatizacije.
-
Pobudniki so neutemeljeno primerjali položaj zavarovalnic s položajem bank; sodišče je ugotovilo, da kljub podobnostim ni šlo za enako pravno in dejansko situacijo.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbo odloka, ker občina ni izkazala stvarnih razlogov za nesorazmerno visoko obremenitev brezcarinskih prodajaln v primerjavi z drugimi dejavnostmi.
U-I-357/98 — US RS
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo, saj je ocenilo, da določitev zdravstvenih pregledov za voznike po 80. letu starosti ni arbitrarna in predstavlja primerno sredstvo za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu.
-
Sodišče je presodilo, da je neustavno, če podzakonski akt omejuje število igralnih avtomatov za nove subjekte, medtem ko obstoječim subjektom dovoljuje zatečeno število in možnost povečanja brez objektivnih kriterijev.
-
Sodišče je poudarilo, da je zakonodajalec upravičen do specifičnega določanja pravic za novo uzakonjene kategorije žrtev vojnega nasilja.
-
Sodišče je presodilo, da zahteva po dodatnem strokovnem izpitu le za določeno skupino tehnikov, ne pa za inženirje ali druge profile, ni diskriminatorna zaradi različne ravni strokovne odgovornosti in izobrazbe.
-
Sodišče je presodilo, da je bila omejitev izjemnega napredovanja na 15 % zaposlenih v vzgoji in izobraževanju protiustavna, ker je kršila načelo enakosti.
VDSS sodba Pdp 1575/98 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Pravilnik o napredovanju zaposle… · 14. člen Pravilnik o napredovanju zaposle… · 14. člen, odstavek 1 Pravilnik o napredovanju zaposle… · 15. člen Pravilnik o napredovanju zaposle… · 26. člen Pravilnik o napredovanju zaposle… · 26. člen, odstavek 1 Pravilnik o napredovanju zaposle… · 26. člen, odstavek 1, točka 4 URS · 14. člen ZPP · 373. člen ZPP · 373. člen, odstavek 1, točka 4 ZRPJZ · 12. člen ZRPJZ · 13. člen ZRPJZ · 14. člen ZRPJZ · 15. člen ZRPJZ · 16. člen -
Sodišče je presodilo, da različna ureditev priključitve na javni vodovod zaradi različnih lastniških struktur objektov ne pomeni kršitve načela enakosti.
-
Sodišče je potrdilo, da obstaja razumen razlog za razlikovanje med zahtevami po strokovnem izpitu in strokovni izobrazbi za davčne inšpektorje.
U-I-172/00 — US RS
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da zakonodaja, ki ne predvideva možnosti odločanja po prostem preudarku pri presoji izpolnjevanja pogojev, lahko privede do neenakopravnega obravnavanja posameznikov v primerljivih okoliščinah.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je bila oprostitev plačila DDV za Pošto Slovenije pri vseh poštnih storitvah, ne glede na to, ali gre za gospodarsko javno službo ali prosto tržno dejavnost, arbitrarna in v neskladju z načelom enakosti.
U-I-96/99 — US RS
-
Sodišče je presodilo, da denacionalizacijski upravičenci zaradi narave različnih vrst premoženja niso v enakem položaju, zato različna obravnava zahtevkov za odškodnino za nemožnost uporabe ne krši načela enakosti.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da omejitev trajanja letnega dopusta sodnikov na zakonsko določen razpon (30 do 40 dni) ni v neskladju z načelom enakosti, saj sodniška funkcija zahteva posebno ureditev zaradi zagotavljanja neoviranega delovanja sodstva.
-
Sodišče je presodilo, da določitev zavarovalne osnove kot osnove za odmero samoprispevka za samostojne podjetnike ne pomeni kršitve načela enakosti.
-
Sodišče je presodilo, da različni pogoji za pridobitev pokojnine za moške in ženske niso v neskladju z Ustavo, saj kompenzirajo neenak položaj žensk zaradi njihove tradicionalne družbene vloge.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je tretji odstavek 17. člena ZDen neustaven, ker upravičencem do premičnin ne omogoča enakega položaja kot upravičencem do drugih vrst premoženja.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi neenake pristojnosti med centrom za socialno delo in sodiščem pri odločanju o varstvu in vzgoji otrok.
Pravna podlaga: URS · 127. člen URS · 14. člen URS · 156. člen URS · 22. člen URS · 23. člen URS · 53. člen URS · 54. člen URS · 56. člen, odstavek 1 ZS · 109. člen ZS · 110. člen ZSV · 86. člen ZSV · 88. člen ZUP · 143. člen ZUP · 233. člen ZUP · 44. člen ZUP · 49. člen ZUS · 14. člen ZUstS · 21. člen ZUstS · 23. člen ZUstS · 24. člen ZUstS · 26. člen ZUstS · 30. člen ZUstS · 48. člen ZZZDR · 105. člen ZZZDR · 78. člen -
Sodišče je poudarilo, da je treba priznavanje pravice do akontacije vojaške pokojnine tolmačiti tako, da invalidski upokojenci niso v neenakopravnem položaju v primerjavi s starostnimi upokojenci, če so izpolnili vsebinske pogoje za invalidnost v relevantnem časovnem okviru.
-
Sodišče je presodilo, da je bila omejitev davčne olajšave za pastorke le na primere, ko starši niso zavezanci za dohodnino, protiustavna zaradi pomanjkanja stvarnega razloga za razlikovanje.
U-I-10/98 — US RS
-
Sodišče je poudarilo, da je treba nekdanje pripadnike vojske, ki so postali presežek zaradi različnih organizacijsko-formacijskih sprememb, obravnavati enako pri uveljavljanju pravice do akontacije pokojnine.
-
Sodišče je poudarilo, da je treba priznavanje pravic iz pokojninskega zavarovanja nekdanjim pripadnikom oboroženih sil obravnavati enotno ne glede na specifičen razlog za organizacijsko-formacijsko spremembo.
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pripadnike JLA, ki so postali presežni zaradi različnih organizacijsko-formacijskih sprememb, obravnavati enako pri uveljavljanju pravice do pokojnine.
-
Sodišče je poudarilo, da je treba priznavanje akontacij vojaških pokojnin razlagati tako, da so invalidski upokojenci izenačeni s starostnimi upokojenci, če so izpolnili pogoje za priznanje pravice v primerljivem obdobju.
-
Sodišče je presodilo, da diskriminacija zakonskih parov brez otrok pri točkovanju kriterija mladosti za dodelitev neprofitnih stanovanj nima razumne podlage.
-
Pritožnik ni bil v neenakem položaju, saj so bili vsi nekdanji vojaški zavarovanci, ki niso izpolnjevali pogojev za akontacijo, obravnavani po enakih pravilih.
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pripadnike JLA, ki so postali presežek zaradi različnih organizacijsko-formacijskih sprememb, obravnavati enako pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja.
-
Sodišče je ugotovilo, da ni razumnega razloga za skrajšanje rokov za lastninsko preoblikovanje podjetjem zgolj zaradi uvedbe kazenskega postopka zoper odgovorne osebe.
Pravna podlaga: URS · 14. člen URS · 15. člen URS · 155. člen URS · 2. člen URS · 23. člen URS · 27. člen URS · 28. člen URS · 33. člen ZLPP · 19. člen ZLPP · 20. člen ZLPP · 50. člen ZUstS · 28. člen ZUstS · 36. člen ZUstS · 40. člen, odstavek 2 ZUstS · 43. člen ZUstS · 44. člen ZZLPPO · 20. člen ZZLPPO · 3. člen -
V tej zadevi je Ustavno sodišče poudarilo, da je treba priznavanje pravice do akontacije vojaške pokojnine invalidskim upokojencem izenačiti s starostnimi upokojenci, če sta obe skupini v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.
-
Sodišče je presodilo, da pogoj poravnanih davčnih obveznosti za pridobitev dovolilnic za mednarodni cestni prevoz ne krši načela enakosti.
U-I-118/98 — US RS
-
Ustavno sodišče je presodilo, da določitev prednostnega kriterija 'mlada družina' pri dodeljevanju socialnih stanovanj ni v nasprotju z načelom enakosti.
-
Sodišče je presodilo, da različna ureditev terjatev bank v primerjavi z drugimi upniki ni kršitev načela enakosti zaradi posebnega pomena bank v tranzicijskem gospodarstvu.
-
Sodišče je izpostavilo, da je različno procesno obravnavanje otrok v postopkih varstva in vzgoje, odvisno od razveznega statusa staršev, v nasprotju z načelom enakosti.
Sklep II Ips 563/97 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je bila ugodnejša obravnava določene skupine sodnikov z dolgoletnimi izkušnjami utemeljena z namenom zmanjšanja prikrajšanja zaradi reorganizacije sodišč in motiviranja izkušenih kadrov.
-
Sodišče je poudarilo, da je treba priznavanje ugodnosti iz akontacij vojaških pokojnin razlagati tako, da se invalidski upokojenci izenačijo s starostnimi upokojenci, če so v primerljivem pravnem položaju.
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri pravici do pokojnine enako obravnavati vse nekdanje pripadnike vojske, ne glede na specifičen način njihovega prenehanja službe, če so v času odločanja o upokojitvi dejansko ohranili status aktivne osebe.
-
Sodišče je poudarilo, da je treba priznavanje pravic iz vojaških pokojnin enako obravnavati vse tiste, ki so bili v primerljivem statusu, ne glede na formalno različne okoliščine prenehanja aktivne službe med vojnim stanjem.
-
Zakonodajalec je pri denacionalizaciji upravičeno razlikoval med podržavljenjem pred in po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, saj so se s tem spremenili ustavni pogoji za zakonsko urejanje in podržavljenje zasebnega premoženja.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da je treba priznavanje pravic iz vojaških pokojnin enako obravnavati vse tiste, ki so bili v primerljivem položaju, ne glede na to, ali so prestopili v Teritorialno obrambo ali pa so vložili zahtevo za upokojitev in čakali na njeno rešitev.
-
Sodišče je razveljavilo zakonske določbe, ki so brez stvarno utemeljenega razloga neenakopravno obravnavale poklicne vojake glede pravice do nadomestila plače in retroaktivno posegle v obstoječa delovna razmerja.
Pravna podlaga: URS · 14. člen URS · 15. člen URS · 153. člen URS · 155. člen URS · 2. člen URS · 22. člen URS · 49. člen URS · 66. člen ZDDO · 56. člen ZDDO · 8. člen ZDR · 11. člen ZDR · 12. člen ZDR · 135. člen ZDR · 17. člen ZDR · 18. člen ZDR · 36. člen ZObr · 109. člen ZObr · 3. člen ZObr · 94. člen ZTPDR · 12. člen ZUstS · 40. člen -
Sodišče je razveljavilo določbe prostorskega akta, ki so pravico do spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno omejevale izključno na stalne prebivalce občine.
-
Sodišče je presodilo, da je sprememba zakona, ki je le nekaterim zavarovancem povečala odvisnost pokojnine od vplačanih prispevkov, kršila ustavno načelo enakosti, saj ni imela razumne in neposredne povezave z namenom zakonodajalca.
-
Razlikovanje med zaposlenimi v gospodarstvu in javnopravnih osebah pri določanju regresa za letni dopust na podlagi socialnih kriterijev ne pomeni kršitve ustavnega načela enakosti.
-
V konkretnem primeru je bilo zadržanje vračanja premoženja nad določeno površino ocenjeno kot nedopustno razlikovanje med denacionalizacijskimi upravičenci.
Pravna podlaga: SZ · 125. člen URS · 14. člen URS · 2. člen URS · 3. člen URS · 33. člen URS · 67. člen URS · 7. člen URS · 73. člen UZIU · 1. člen ZDen · 1. člen ZDen · 10. člen ZDen · 14. člen ZDen · 2. člen ZDen · 27. člen ZDen · 58. člen ZDen · 63. člen ZDen · 92. člen ZDKZ · 67. člen ZIKS · 145. člen ZKZ · 4. člen ZSOS · 7.b člen ZUstS · 21. člen ZUstS · 26. člen ZUstS · 43. člen ZZDZVP · 1. člen, 1. odstavek, 1. alinea ZZDZVP · 1. člen, 1. odstavek, 4. alinea -
Sodišče je presodilo, da ureditev rokov v ZPPOLS-A ni samovoljna, saj je zakonodajalec z obveznostjo obveščanja tožene stranke zadostno zavaroval pravni položaj podjetij.
-
Sodišče je presodilo, da različna cena parkirnih dovolilnic za lastnike počitniških objektov v primerjavi z občani ni v neskladju z načelom enakosti, saj temelji na stvarni podlagi.
-
Sodišče je presodilo, da delavci, ki jim je bila dokupljena delovna doba, niso v enakem položaju kot delavci s polno pokojninsko dobo, zato jim odpravnina ob upokojitvi ne pripada.
-
Sodišče je presodilo, da ureditev institucionalnega varstva kot javne službe utemeljuje drugačen pristop k lastninjenju, kot velja za gospodarske subjekte.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da določitev števila profesionalnih članov v svetu delavcev javnega podjetja Slovenske železnice, ki odstopa od splošne ureditve v ZSDU, sodi v polje prostega odločanja zakonodajalca.
-
Sodišče je presodilo, da pogoj stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji za pridobitev dodatka k pokojnini iz republik nekdanje SFRJ ni v neskladju z načelom enakosti.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da zakonodajalec ni kršil načela enakosti, ker je pri vpisu v razvid samostojnih ustvarjalcev različno obravnaval tiste, ki so pogoje že izpolnjevali, in tiste, ki jih še niso.
Pravna podlaga: Uredba o pogojih za vpis v razvi… · 16. člen Uredba o pogojih za vpis v razvi… · 2. člen Uredba o pogojih za vpis v razvi… · 4. člen URS · 14. člen URS · 15. člen URS · 155. člen URS · 2. člen URS · 49. člen ZUJIPK · 49. člen ZUJIPK · 62. člen ZUstS · 21. člen, odstavek 1 ZUstS · 26. člen, odstavek 4 -
Ustavno sodišče je poudarilo, da različna stopnja izobrazbe, ki jo zakon določa kot pogoj za opravljanje dela, utemeljuje razlike v plačah, tudi če je delo učiteljev vsebinsko primerljivo.
-
Zakonodajna omejitev delovnega razmerja rednih profesorjev na 65. leto starosti je bila ocenjena kot diskriminatorna v primerjavi z drugimi visokošolskimi delavci.
-
Sodišče je presodilo, da zakonska ureditev, ki omogoča legalizacijo nedovoljenih posegov le investitorjem, ki so v določenem roku vložili zahtevo za odlog izvršbe, ne krši načela enakosti.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbo, ki je zavarovance, za katere ni bilo podatkov o plačah po določenem datumu, avtomatično uvrstila v najnižjo pokojninsko osnovo, čeprav bi bilo mogoče osnovo izračunati na podlagi drugih razpoložljivih podatkov.
-
Razlikovanje pri dedovanju kmetijskih zemljišč je ustavno dopustno, če temelji na objektivnih posebnostih kmetijske dejavnosti in socialni funkciji kmetij.
-
Sodišče je presodilo, da je ureditev, kjer predstavnike upokojencev v Skupščino Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje imenuje Državni zbor, medtem ko druge skupine imenujejo svoje predstavnike same, neustavna zaradi kršitve načela enakosti.
-
Različen položaj delavcev glede pravice do potrdil o neizplačanih plačah pri lastninskem preoblikovanju podjetij ne predstavlja neustavne neenakosti.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da določitev 5. 12. 1992 kot presečnega datuma za pridobitev lastninskih certifikatov ni diskriminatorna do oseb, ki so državljanstvo pridobile po tem datumu.
-
Sodišče je odločilo, da prehodno obdobje za izpolnjevanje pogojev za obstoječe odvetnike ne krši načela enakosti v razmerju do novih kandidatov.
-
Različna ureditev pravic iz naslova neizplačanih plač med delavci v gospodarskih družbah in delavci v javnem sektorju ne krši načela enakosti, saj temelji na različnih dejanskih položajih subjektov.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da združitev funkcije vlagatelja disciplinske obtožbe in odločevalca na prvi stopnji v osebi predstojnika državnega organa ni v neskladju z Ustavo.
-
Sodišče je presodilo, da prepoved točenja alkohola v določenem objektu zaradi njegovega varstvenega režima ni diskriminatorna v primerjavi z drugimi lokacijami.
-
Sodišče je presodilo, da različno obravnavanje delavcev in zadružnikov pri lastninjenju podjetij ne krši načela enakosti, saj gre za različne subjekte.
Pravna podlaga: URS · 14. člen URS · 157. člen URS · 160. člen, odstavek 1 URS · 161. člen URS · 2. člen URS · 23. člen URS · 25. člen URS · 33. člen URS · 67. člen UZIU · 7. člen ZZad · 1. člen ZZad · 57. člen ZZad · 58. člen ZZad · 59. člen ZZad · 61. člen ZZad · 62. člen ZZad · 64. člen ZZad · 68. člen ZZad-A · 3. člen ZZad-A · 3. člen* -
Sodišče je razveljavilo zakonsko določbo, ki je starostno pokojnino avtomatično odmerila od najnižje osnove zavarovancem brez podatkov o plačah pred letom 1970, ne glede na dejansko zavarovalno dobo.
-
Sodišče je presodilo, da različna ureditev pogojev za vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov v okviru denacionalizacijskega postopka ni v neskladju z načelom enakosti.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da določitev davčne osnove na podlagi tržne vrednosti kapitala, namesto na podlagi dejansko dosežene kupnine, ne krši načela enakosti.
U-I-110/92 — US RS
-
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin ni kršil načela enakosti, saj ni ustvarjal razlik med osebami v enakem položaju, temveč je le določal pogoje za izplačilo akontacij.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da različna višina prispevkov za dokup pokojninske dobe za čas šolanja ali služenja vojaškega roka v primerjavi z drugimi naslovi dokupa ne krši ustavnega načela enakosti.
-
Sodišče je presodilo, da razlikovanje med subjekti, ki so ob uveljavitvi zakona obstajali in imeli pravico uporabe, ter tistimi, ki niso več obstajali, ne predstavlja neenake obravnave.