načelo individualizacije odškodnine

Sentenca

Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo mora sodišče upoštevati načelo individualizacije, kar pomeni, da mora prisojeni znesek odražati specifične okoliščine primera, intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, strahu ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri konkretnem oškodovancu. Odškodnina mora biti pravična in prilagojena posamezniku, hkrati pa mora ohranjati razumno razmerje do odškodnin v primerljivih škodnih primerih, da se zagotovi enakost pred zakonom in prepreči komercializacija osebnostnih pravic.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti upoštevalo oškodovankino starost in njeno aktivno vlogo pri delu na kmetiji kot pomembni okoliščini za individualizacijo.

    VSM Sodba I Cp 25/2022 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom stegnenice upoštevalo načelo individualizacije in objektivne pogojenosti, pri čemer je bila prisojena odškodnina ocenjena kot skladna s sodno prakso za tovrstne poškodbe.

    VSM Sodba I Cp 339/2021 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo izvedenska mnenja travmatologa in psihiatra za ovrednotenje telesnih bolečin, posttravmatske stresne motnje in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

    VSL Sodba II Cp 1571/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da subjektivni elementi oškodovanca vplivajo na individualizacijo odškodnine, vendar vprašanje o vplivu izrednih subjektivnih okoliščin na višino odškodnine ni bilo predmet vsebinske obravnave zaradi nedovoljenega izpodbijanja dejanskega stanja.

    Sklep II DoR 384/2012 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo trajanje in intenzivnost bolečin ter strahu, pri čemer je zavrnilo revizijske navedbe o prenizki odškodnini, saj je bila le-ta določena ob upoštevanju soodgovornosti oškodovanca.

    Sodba II Ips 562/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi prekomernih imisij hrupa upoštevalo dejansko izpostavljenost posameznih tožnikov glede na čas, ki so ga preživeli v svojem domu.

    Sodba II Ips 300/2010 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti po prometni nesreči.

    Sodba in sklep II Ips 787/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri presoji odškodnine za azbestozo poudarilo, da starost oškodovanca ne sme biti razlog za bagatelizacijo njegovih težav pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo.

    Sodba in sklep II Ips 805/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem poudarilo pomen izvedenskega mnenja kot strokovne podlage za ugotavljanje obsega škode.

    Sodba II Ips 728/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da subjektivno doživljanje oškodovanca ne sme prevladati nad objektivnimi merili, ki izhajajo iz primerjalne sodne prakse pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe.

    Sodba II Ips 243/2005 — Vrhovno sodišče

  • Pri primerjavi višine odškodnin s preteklimi primeri je treba upoštevati poenoten preračun valutnih razmer na dan sojenja na prvi stopnji, pri čemer časovna razlika in učinki inflacije ne predstavljajo samostojnega razloga za revizijsko izpodbijanje.

    Sodba II Ips 27/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče poudarja, da subjektivno doživljanje oškodovanca ne sme biti edino merilo za odmero odškodnine, saj bi to vodilo v neenakost pri obravnavanju primerljivih škodnih dogodkov.

    Sodba II Ips 408/2004 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo preverjalo utemeljenost navedb o trajanju bolečin, prisotnosti strahu in zmanjšanju življenjskih aktivnosti.

    Sodba II Ips 373/2004 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče poudarja, da individualizacija ne sme privesti do neenakosti oškodovancev zaradi različne sposobnosti argumentiranja obsega škode.

    Sodba II Ips 657/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da subjektivno doživljanje oškodovanca ne sme biti edini kriterij za odmero odškodnine, saj bi to privedlo do neenakosti med oškodovanci.

    Sodba II Ips 602/2003 — Vrhovno sodišče

Viri