načelo jasnosti in določnosti predpisov
Sentenca
Predpis z vidika pravne varnosti postane sporen šele takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi predpisov ni mogoče določiti njegove jasne vsebine. Stopnja nedoločnosti pravnega pojma ne sme preseči meje, ki bi onemogočala njegovo vsebinsko opredelitev, vendar pa predpis ni v neskladju z načelom jasnosti zgolj zato, ker ne daje vnaprejšnjih odgovorov na vsa vprašanja, ki se utegnejo pojaviti v praksi (2. člen URS).
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Energetski zakon (EZ)
- Zakon o vojnih invalidih (ZVojI)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o obrambi (ZObr)
- Zakon o sodnih taksah (Zakon o sodnih taksah)
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)
- Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV)
- Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO)
- Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP)
- Uredba o stvarnem premoženju države (Uredba o stvarnem premoženju drž…)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o gozdovih (ZG)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča ugotovilo neustavnost 6. člena ZEKom-1 zaradi nejasne opredelitve osnove za odmero letnega plačila operaterjev.
UPRS Sodba I U 730/2016-22 — Upravno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da so pooblastila in nedoločni pravni pojmi v 37.a členu Zakona o obrambi dovolj določni, saj je njihovo vsebino mogoče razložiti z ustaljenimi metodami razlage.
-
V konkretnem primeru je bila presoja usmerjena v določbo Zakona o gozdovih, ki omejuje opravljanje dejavnosti delavcem javne gozdarske službe.
-
Sodišče je presodilo, da je sklicevanje na neopredeljene standarde varovanja (SIST) v Zakonu o zasebnem varovanju v neskladju z Ustavo.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 121. člena ZVojI, ker je bil v nasprotju s tretjim odstavkom istega člena in je povzročal nejasnost glede rokov za vložitev zahtev za pridobitev statusa vojaškega mirnodobnega invalida.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbe pravilnika o tarifah za javno priobčitev glasbenih del, ker so bila merila za določitev višine avtorskega honorarja presplošna in nejasna.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo zakonsko določbo o domnevi umika vloge, ker je bila formulacija 'če zakon ne določa drugače' premalo določna in je dopuščala več nasprotujočih si razlag.
-
Sodišče je kot neskladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov ocenilo peto alinejo 46. člena Energetskega zakona.