načelo kontradiktornosti v kazenskem postopku
Sentenca
Načelo kontradiktornosti kot del pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravice do obrambe (29. člen URS) zahteva, da ima vsaka stranka v postopku možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev sodišča. To jamstvo mora biti spoštovano v vseh fazah kazenskega postopka, vključno z dokaznim postopkom za ugotavljanje dovoljenosti posameznih dokazov, kjer mora biti obtoženemu omogočena navzočnost in aktivna udeležba.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče ni bilo dolžno seznaniti priče z izvedenskim mnenjem, saj ta nima položaja stranke v kazenskem postopku.
VSRS Sodba I Ips 12048/2021 — Vrhovno sodišče
-
Obramba je kršitev načela kontradiktornosti neuspešno uveljavljala z navedbo, da se s premoženjskopravnim zahtevkom ni mogla seznaniti, čeprav ga je v zaključni besedi že prerekala.
VSRS Sodba I Ips 8357/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obdolžencu ni vročilo mnenja imenovanega zdravnika, na podlagi katerega je presodilo, da njegov izostanek z obravnave ni bil upravičen.
VSL Sklep VII Kp 20708/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti, ker je pri odločanju o izvršitvi kazni zapora upoštevalo poročilo probacijske enote, ne da bi z njegovo vsebino seznanilo obsojenca.
VSL Sklep I Kp 6790/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti, ker je svojo odločitev o direktnem naklepu oprlo na dokaze iz druge kazenske zadeve, ki v tem postopku niso bili izvedeni.
VSM Sklep IV Kp 42663/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti, ker pritožniku v skrajšanem kazenskem postopku ni vročilo pisnega predloga višjega državnega tožilca, sodišče pa je nato na podlagi tega predloga odločilo o pritožbi.
-
Sodišče je presodilo, da opustitev upoštevanja obsojenčevega odgovora na stališče višjega državnega tožilca v konkretnem primeru ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
Sodba I Ips 217/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti obdolžencu vročeno stališče državnega tožilca, podano v zvezi s pritožbo, da se mu zagotovi pravica do izjave, četudi 377. člen ZKP te obveznosti izrecno ne določa.
Sodba I Ips 41/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je kršilo načelo kontradiktornosti, ker obdolžencu pred odločanjem o pritožbi ni vročilo pisnega predloga višjega državnega tožilca, s čimer mu je onemogočilo odgovor na tožilčeve navedbe.
Sodba I Ips 1/2004 — Vrhovno sodišče