načelo neposrednosti
Sentenca
Načelo neposrednosti v pravdnem postopku zahteva, da sodišče odloča na podlagi neposrednega zaznavanja dokaznega gradiva, kar vključuje osebno zaslišanje izvedencev in prič na glavni obravnavi. Kadar so podane utemeljene pripombe na pisno izvedensko mnenje, ki se nanašajo na odločilna dejstva, je sodišče dolžno izvedenca neposredno zaslišati, saj opustitev tega dejanja predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sklep o sodnih penalih, ker je o zadevi odločila sodnica, ki ni bila prisotna na naroku, kjer je strokovna sodelavka izvajala dokaze in opravila ogled.
VSL Sklep I Ip 1405/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru ponovljenega sojenja pred drugim sodnikom sodišče ne sme zgolj prebrati zapisnikov o zaslišanjih, če ocena verodostojnosti prič predstavlja ključni element odločitve o spornem dejstvu.
VSRS Sodba III Ips 4/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavrnitev ponovnega zaslišanja prič in strank ob spremembi sodnika ni kršitev načela neposrednosti, če stranka ni navedla utemeljenih razlogov za ponovno izvedbo dokazov.
VSC Sodba Cp 408/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče druge stopnje je kršilo načelo neposrednosti, ker je spremenilo dokazno oceno brez opravljene obravnave in brez navedbe razlogov za takšno spremembo v smislu 358. člena ZPP.
Sklep VIII Ips 122/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je nedopustno poseglo v dokazno oceno prvostopenjskega sodišča brez opravljene obravnave, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sklep VIII Ips 256/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, ker ni obravnavalo tožnikovih novih navedb in dokazov na naroku za glavno obravnavo, čeprav so bile te vložene pravočasno.
VDSS sklep Pdp 989/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je naroke za glavno obravnavo namesto sodnika vodila strokovna sodelavka, sodnik pa pri njih ni bil fizično prisoten.
VSL sklep I Cpg 947/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, ker je narok za zaslišanje prič vodil strokovni sodelavec v nenavzočnosti sodnika.
VSL sklep IV Cp 1558/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, ker ni neposredno zaslišalo priče, temveč se je pri odločanju oprlo na njeno izpovedbo iz kazenskega postopka.
VSC sklep Cp 626/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, ker je dokaz z zaslišanjem prič nadomestilo zgolj z vpogledom v spis drugega pravdnega postopka, ne da bi za to navedlo tehtne razloge.
VSL sklep I Cpg 1032/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo veljavnost pisne izjave osebe, ki ni bila zaslišana kot priča, v povezavi z dokazno vrednostjo drugih izvedenih dokazov.
VSL sklep I Cp 1995/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, ker je pred spremenjenim senatom prebralo zapisnik o zaslišanju tožnika brez njegovega soglasja.
VDS sklep Psp 128/96 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je odstop od načela neposrednosti z branjem zapisnikov dopusten ob soglasju strank na glavni obravnavi.
Sodba II Ips 811/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da izvedba dokaza z zaslišanjem prič pred zaprošenim sodiščem zaradi procesne ekonomije ne krši načela neposrednosti.
Sodba II Ips 19/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, ker ni sledilo predlogu za neposredno zaslišanje izvedenca glede razjasnitve vzrokov za okvaro na vodovodu.
VSL sklep Cpg 373/93 — Višje sodišče v Ljubljani