načelo neposrednosti pri izvajanju dokazov
Sentenca
Sodišče mora sodbo opreti izključno na dejstva in dokaze, ki so bili neposredno pretreseni na glavni obravnavi (355. člen ZKP). Dolžnost sodišča je, da vsak dokaz vestno pretehta posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter na podlagi celovite presoje utemelji sklep o dokazanosti dejstev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo pravila o dokazovanju, ker je zavrnilo predlog za neposredno zaslišanje priče, hkrati pa v obrazložitvi sodbe zmanjšalo pomen njene pisne izjave, s čimer je tožnika neupravičeno bremenilo neizpolnjenega dokaznega bremena.
VSRS Sklep II Ips 3/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ravnalo v nasprotju z načelom neposrednosti, ko je presojalo verodostojnost priče, ne da bi jo zaslišalo na ustni obravnavi.
VSRS Sodba IV Ips 28/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ni prišlo do kršitve pravice do obrambe, ker sta obsojenec in njegov zagovornik soglašala z branjem izvedenskega mnenja in kasneje nista zahtevala neposrednega zaslišanja izvedenca.
VSRS Sodba I Ips 29968/2013-108 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru dovolilo branje zapisnikov o zaslišanju prič, čeprav je toženec temu nasprotoval, pri čemer je bila tožencu predhodno dana možnost izjave o takšnem načinu izvedbe dokaza.
Sodba II Ips 522/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo branje zapisnikov iz disciplinskega postopka na glavni obravnavi dopustno kot izvedba listinskega dokaza.
Sodba I Ips 4/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da kršitev načela neposrednosti ni podana, če so bili dokazi obrambi predočeni in ta ni zahtevala poslušanja originalnih zvočnih posnetkov.
Sodba I Ips 180/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za zaslišanje pred zaprošenim sodiščem, ker tožnik ni izkazal objektivnih ovir za udeležbo na glavni obravnavi pred pristojnim sodiščem.
Sodba II Ips 269/98 — Vrhovno sodišče