načelo neposrednosti v kazenskem postopku
Sentenca
Načelo neposrednosti zahteva, da sodišče sodbo opre le na dokaze, ki so bili neposredno izvedeni in pretreseni na glavni obravnavi (355. člen ZKP). Kadar se priča na glavni obravnavi v svoji izpovedbi izrecno sklicuje na vsebino svoje predhodne izjave dane policiji, ta izjava postane sestavni del njene ustne izpovedbe. V takšnem primeru se sodba lahko opre na vsebino te izjave, saj je bila vključena v neposredno dokazno gradivo, s čimer ni kršena prepoved opiranja sodbe na nedovoljene dokaze.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti s prepovedjo vprašanj obrambe kriminalistom, katerih verodostojnost je bila ključna za presojo zakonitosti dokazov, pri čemer uradni zaznamki niso mogli nadomestiti neposrednega zaslišanja.
-
Sodišče je pojasnilo, da določbe ZZUSUDJZ o prekinitvi teka rokov ne veljajo za rok iz 311. člena ZKP, saj je slednji namenjen zagotavljanju neposrednosti in ne zgolj varovanju pravic strank v procesnem smislu.
VSRS Sodba I Ips 37130/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila uporaba kazenske ovadbe kot dokaza kršitev načela neposrednosti, vendar ta kršitev ni bila odločilna za izid postopka.
VSM Sodba II Kp 44245/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, ker je obsodilno sodbo oprlo na navedbe priče, ki jih je policist zbral v razgovoru, namesto da bi pričo neposredno zaslišalo na glavni obravnavi.
VSM Sklep III Kp 10625/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, ker je sklep o izločitvi dokazov sprejelo zgolj na podlagi vpogleda v spis drugega kazenskega postopka, namesto da bi dokaze izvedlo neposredno na glavni obravnavi.
VSM Sklep II Kp 48365/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, ker na glavni obravnavi ni izvedlo dokazov z vpogledom v elektronsko gradivo, ki je bilo temelj za obsodilno sodbo.
VSL Sklep II Kp 27948/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ni dolžno izvajati dokazov, ki so v sferi obdolženca in za katere obdolženec ni podal utemeljenih predlogov ali dokaznih izhodišč.
VSM Sodba IV Kp 32985/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je pisno obrazložitev sodbe pripravil sodnik, ki ni bil prisoten pri izvedbi dokazov in izreku sodbe na glavni obravnavi.
VSRS Sodba I Ips 6667/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izrecno prepovedalo uporabo izjav iz kazenske ovadbe prek zaslišanja tožilca, ki je ovadbo prejel, saj bi to kršilo načelo neposrednosti.
VSL Sodba II Kp 10836/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 286. člen KZ-1 · 286. člen, odstavek 1 URS · 28. člen URS · 28. člen, odstavek 1 ZKP · 147. člen ZKP · 147. člen, odstavek 1 ZKP · 148. člen ZKP · 148. člen, odstavek 3 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 -
Sodišče je po preteku trimesečnega roka znova izvedlo dokaze z branjem pisnih dokazov, s čimer je bilo načelo neposrednosti spoštovano.
Sodba I Ips 15898/2010-54 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dovolitev oškodovancu, da prebere vnaprej pripravljeno izjavo, ne pomeni kršitve načela neposrednosti, saj to ne izključuje možnosti preizkusa verodostojnosti izpovedbe.
Sodba I Ips 51327/2010-91 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opozorilo, da branje izvedenskega mnenja namesto neposrednega zaslišanja izvedenca lahko vodi do slabše raziskanosti zadeve, zlasti če mnenje vsebuje nejasnosti ali nasprotja.
Sodba I Ips 461/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da sklicevanje priče na predhodno izjavo policiji med glavno obravnavo ne pomeni opiranja na nedovoljen dokaz, temveč postane del njene celostne izpovedbe.
Sodba I Ips 24/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni kršilo načela neposrednosti, ko je na glavni obravnavi prebralo zapisnik o ogledu kraja dejanja brez soglasja strank, saj obramba ni bila prikrajšana v svoji pravici do izpodbijanja vsebine dokaza.
Sodba I Ips 229/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila glavna obravnava preložena za devet mesecev, sodišče pa jo je namesto ponovnega začetka nadaljevalo, kar je povzročilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
VSK sklep Kp 451/99 — Višje sodišče v Kopru