načelo nevračanja (non-refoulement)
Sentenca
V postopkih mednarodne zaščite, kjer izpodbijani akt poleg zavrnitve prošnje vsebuje tudi odločitev o vrnitvi ali odstranitvi tujca, mora pristojni organ presoditi tveganje z vidika načela nevračanja oziroma prepovedi mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. Ta obveznost izhaja neposredno iz 19. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zavezuje državo, da tujca ne odstrani v državo, kjer bi bil izpostavljen resni nevarnosti kršitev človekovih pravic.
- Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina Evropske unije o temeljn…)
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
- Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice (Uredba EU 604/2013)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožena stranka pri odločanju o odstranitvi tujca nujno opraviti presojo tveganja po 19. členu Listine EU, tudi če je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena kot očitno neutemeljena.
UPRS Sodba I U 1809/2023-6 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZMZ-1 · 27. člen -
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker je organ neutemeljeno ocenil navedbe o nevračanju (položaj Koptov) kot irelevantne za postopek vrnitve tujca.
UPRS sodba in sklep I U 193/2017 — Upravno sodišče