načelo sorazmernosti v izvršbi
Sentenca
Prisilni poseg v dolžnikovo premoženje je dopusten le v obsegu, ki je nujno potreben za poplačilo upnikove terjatve (3. člen ZIZ). Preseganje tega obsega pomeni nedopusten poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS). Sodišče mora zato po poplačilu vseh upnikov morebitni presežek kupnine, dosežene s prodajo nepremičnine, vrniti dolžniku, s čimer se zagotavlja spoštovanje načela sorazmernosti med dolžnikovimi obveznostmi in posegom v njegovo premoženjsko sfero.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je omejilo izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, saj je ocenilo, da so ta sredstva zadostna za poplačilo terjatve in je nadaljnja izvršba na nepremičnino nesorazmerna.
VSL Sklep II Ip 62/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da se dolžnikov dolg ne zmanjša zaradi morebitne prodaje upničinega solastniškega deleža na isti nepremičnini, saj ta kupnina predstavlja odmeno upnici za njeno lastno premoženje.
VSL Sklep II Ip 1314/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da je prodaja nepremičnin kot izvršilno sredstvo dopustna šele, ko se izkaže, da poplačilo iz milejših sredstev v razumnem roku ni mogoče.
VSM Sklep I Ip 779/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče mora pri izvršbi na nepremičnine presoditi, ali izbrano sredstvo izvršbe glede na višino dolga predstavlja sorazmeren poseg v dolžnikovo lastninsko pravico.
VSM sklep I Ip 270/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo sorazmernost izvršbe na nepremičnino, v kateri prebivajo družinski člani dolžnice, v kontekstu vnovčljivosti premoženja in varstva osebnega dostojanstva.
UPRS sodba III U 354/2014 — Upravno sodišče