načelo specialnosti
Sentenca
Načelo specialnosti v mednarodnem kazenskem pravu pomeni, da se oseba, ki je bila izročena tuji državi, lahko preganja ali ji sodi le za tisto kaznivo dejanje, za katero je bila predaja dovoljena. Načelo se veže na historični dogodek in pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, ne pa na posamezno fazo ali vrsto kazenskega postopka. Predaja za določeno kaznivo dejanje tako velja za vse faze postopka, vključno s sojenjem in izvršitvijo kazni, ter se ne krši, če se po razveljavitvi sodbe znova sodi za isto dejanje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da ponovno sojenje po razveljavitvi sodbe zaradi zahteve za varstvo zakonitosti ne pomeni kršitve načela specialnosti, če je obdolženec predan za isto kaznivo dejanje.
VSK sodba IV Kp 29407/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za prenos lastninske pravice na delu parcele, ker ta kot nesamostojen del nepremičnine ne more biti predmet prenosa.
Sodba II Ips 571/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za vknjižbo lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču, pridobljenem po zakonu, ni potrebna predhodna parcelacija, če se vknjižba nanaša na celotno obstoječo parcelo.
Sklep II Ips 180/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti obdolženec poučen o pomenu načela specialnosti in posledicah njegove odpovedi, ki mora biti prostovoljna in nepreklicna.
VSC sklep I Kp 316/2009 — Višje sodišče v Celju