načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij
Sentenca
Načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) pogodbenim strankam omogoča, da vsebino svojih pravic in obveznosti določijo avtonomno, vključno z urejanjem posledic naknadne nemožnosti izpolnitve pogodbe. Kadar stranki v pogodbi vnaprej uredita pravne posledice neizpolnitve, se te določbe uporabijo prednostno pred dispozitivnimi zakonskimi pravili, pod pogojem, da niso v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da sta stranki v konkretnem primeru sami vnaprej uredili posledice delne nemožnosti izpolnitve pogodbe, zato se ni bilo mogoče sklicevati na splošna pravila o naknadni nemožnosti izpolnitve.
Sodba II Ips 1204/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dogovor o plačilu v gotovini brez računa z namenom izogibanja DDV presega meje svobode urejanja obligacijskih razmerij, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi.
VSK sodba Cp 748/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da stranki v okviru najemnega razmerja ne moreta uveljavljati zahtevkov, ki niso skladni s pogodbeno dogovorjeno vsebino, tudi če zatrjujeta neenakost dajatev zaradi kasnejših investicij.
Sodba II Ips 614/2005 — Vrhovno sodišče