načelo vestnosti in poštenja v izvršilnem postopku
Sentenca
Načelo vestnosti in poštenja (9. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) strankam nalaga dolžnost, da pravice v postopku uporabljajo pošteno in da pri svojem ravnanju upoštevajo tudi interese nasprotne stranke do učinkovitega varstva pravic. Ravnanje, s katerim stranka zavestno povzroči nepotrebne stroške ali ovira potek izvršbe z nasprotujočimi si dejanji, predstavlja kršitev tega načela. Sankcija za takšno ravnanje je dolžnost povrnitve stroškov, ki so nastali zaradi nepoštenega ravnanja stranke (peti odstavek 38. člena ZIZ).
Iz posameznih sodb
-
Dolžnik je kršil načelo vestnosti in poštenja, ker je najprej sam izbral predmete za rubež, nato pa po opravljenem rubežu podal nestrinjanje z izbiro, kar je povzročilo nepotrebne izvršilne stroške.
VSM Sklep I Ip 612/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Upnik je ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ker je v izvršilnem postopku neobrazloženo nasprotoval ugovoru tretjega, nato pa v pravdnem postopku pripoznal zahtevek tretjega, ki je temeljil na enakem dejanskem stanju.
VSM Sklep I Ip 489/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dolžnik je ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ker ni izpolnil obveznosti iz sodne poravnave, hkrati pa je zlorabil institut omejitve izvršbe za preprečitev poplačila upnika.
VSL sklep I Ip 2725/2016 — Višje sodišče v Ljubljani