načelo vrstnega reda v zemljiški knjigi
Sentenca
Zemljiškoknjižni vpisi so dopustni le zoper osebo, ki je v času vložitve predloga v zemljiški knjigi že vpisana kot imetnik pravice, glede katere se zahteva vpis. To načelo zagotavlja kontinuiteto vpisov in preprečuje neposredne vpise, če predhodni pravnoposlovni prenosi niso bili vknjiženi. Izjema velja le v primeru predložitve celotne verige listin, ki dokazujejo pravni nasledstveni niz od zemljiškoknjižnega lastnika do zadnjega pridobitelja (17. člen ZZK).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejše sklenjene poravnave in darilne pogodbe ne morejo vplivati na vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe, če je bil postopek vpisa po uradni dolžnosti sprožen pred temi pravnimi posli.
VSM sklep I Cp 80/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo načelo vrstnega reda, ker je odločilo o vpisu na podlagi kasneje prejete listine, ne da bi predhodno rešilo vpis, za katerega je bil predlog vložen prej.
VSL sklep I Cp 2499/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve lahko vpiše šele po tem, ko je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica osebe, zoper katero se začasna odredba glasi.
VSL sklep II Cp 421/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za vpis, ker se zemljiškoknjižni lastniki niso ujemali z dejanskimi lastniki, predlagatelj pa ni izkazal nepretrganega niza listin za vknjižbo.
VSK sklep Cp 752/95 — Višje sodišče v Kopru