načelo zaupanja v cestnem prometu
Sentenca
Načelo zaupanja, po katerem udeleženec cestnega prometa utemeljeno pričakuje, da bodo ostali udeleženci ravnali v skladu s predpisi, ni absolutno. Omejeno je z načelom prepovedi povzročanja škode in dolžnostjo vsakega udeleženca, da s svojim ravnanjem ne ogroža drugih (4. člen ZPrCP). V konkretnih prometnih situacijah, ki zahtevajo povečano previdnost, mora udeleženec prilagoditi svojo vožnjo tako, da lahko prepreči škodo, tudi če drugi udeleženci kršijo prometna pravila.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik soodgovoren za nesrečo, ker kljub kršitvi nasprotne voznice ni ravnal z zadostno skrbnostjo in pozornostjo, ki bi omogočila preprečitev trčenja.
VSL Sodba I Cp 1436/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožniku ni mogoče očitati soprispevka zgolj zaradi vožnje s hitrostjo, ki je bila v mejah dovoljenega, saj ni bil dolžan predvideti, da mu bo nasproti vozeči voznik izsilil prednost.
VSM Sodba I Cp 333/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je voznik vozil v skladu s predpisi, medtem ko je pešec nenadoma stopil na cestišče iz neosvetljenega območja, zaradi česar voznik ni mogel predvideti nevarne situacije.
VSRS Sodba I Kp 51348/2017 — Vrhovno sodišče
-
Voznica ni bila dolžna pričakovati, da bo kolesar prečkal križišče iz nasprotne smeri v nasprotju s pravili o vožnji po desni strani.
VSL Sodba II Cp 168/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vozniku, ki zavija levo, ni mogoče očitati sokrivde, če je nesrečo povzročil nasproti vozeči udeleženec z enormno prekoračitvijo hitrosti (180-200 km/h), saj takšnega ravnanja ni mogoče pričakovati.
VSL sodba II Cp 460/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da voznik, ki zavija levo v križišču, ni dolžan predvideti hitrosti nasproti vozečega vozila, ki za več kot 150 % presega dovoljeno hitrost.
Sodba I Ips 1990/2010-134 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru voznik na prednostni cesti ni bil dolžan pričakovati, da se bo drugo vozilo nevarno vključilo v promet s parkirišča brez preverjanja varnosti.
VSL sodba I Cp 278/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je udeleženec v prometu upravičeno pričakoval, da ga bo voznik tovornega vozila, ki je napačno izvedel manever razvrščanja, spustil mimo.
VSL sodba II Cp 4096/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker je bila kritična situacija v prometu neposredna posledica protipredpisne spremembe smeri vožnje druge udeleženke, kar je izključilo njegovo odgovornost za povzročitev nesreče.
Sodba Kp 3/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da voznik na prednostni cesti ob izsiljevanju prednosti drugega voznika v križišču ni prispeval k nastanku škode, saj ni bil dolžan predvideti napačnega ravnanja nasproti vozečega.
Sodba II Ips 597/2000 — Vrhovno sodišče
-
Oškodovanka, ki je v križišču speljevala v skladu z ravnanjem ostalih vozil, ni prispevala k povzročitvi nesreče, saj je utemeljeno zaupala v pravilno ravnanje drugih udeležencev.
VSL sodba I Kp 263/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obdolženka ni mogla uspešno uveljavljati načela zaupanja, saj je imela objektivno možnost in dolžnost preprečiti nesrečo, ki jo je povzročila s kršitvijo predpisov o prednosti.
VSL sodba I Kp 401/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo protipredpisno prehitevanje ne pomeni, da je postal pričakovana ovira, ki bi razbremenila obtoženca odgovornosti za prometno nesrečo.
VSM sodba Kp 541/97 — Višje sodišče v Mariboru