nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe
Sentenca
Upnik ima pravico zahtevati nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane gospodarske družbe, če zakon določa prehod odgovornosti za obveznosti izbrisane pravne osebe na družbenike. Sodišče mora o predlogu za nadaljevanje izvršbe odločiti pred presojo o dejanski možnosti izvedbe izvršilnih dejanj na premoženju dolžnika (442. člen ZFPPIPP). Sklep o nadaljevanju izvršbe je nujen procesni predpogoj, ki upniku omogoča uveljavljanje terjatve, tudi če ima dolžnik stalno prebivališče v tujini.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sklep o ustavitvi izvršbe, ker je ugotovilo, da procesni sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika ne sme prejudicirati materialnopravnega vprašanja, ali je družbenik dejansko odgovoren za dolgove izbrisane družbe.
VSL sklep I Ip 4058/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne sme zavrniti predloga za nadaljevanje izvršbe zgolj na podlagi domneve, da dolžnik (tuji državljan) v Republiki Sloveniji nima premoženja, saj je sklep o nadaljevanju izvršbe nujen za uveljavljanje terjatve v tujini.
VSK sklep II Ip 329/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Pritožnik v času izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra ni bil več družbenik, zato ni bilo podlage za nadaljevanje izvršbe zoper njega.
VSL sklep II Ip 2915/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrnitvi predloga za nadaljevanje izvršbe, ker je preuranjeno zahtevalo dokaz o aktivnem družbeništvu namesto zgolj dokaza o vpisu v sodnem registru ob izbrisu.
VSL sklep II Ip 3276/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe na sodišče v zakonskem roku zadostna za ohranitev upnikove pravice do poplačila iz premoženja družbenikov izbrisane družbe.
VSK sklep II Cpg 86/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Pritožbo družbenika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe je treba obravnavati kot ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ v povezavi s tretjim odstavkom 61. člena ZIZ.
VSL sklep III Cp 3939/2005 — Višje sodišče v Ljubljani