nadaljevano motilno ravnanje

Sentenca

Pri nadaljevanem motilnem dejanju začne prekluzivni rok za vložitev tožbe teči z dnem, ko je posestnik izvedel za prvo motilno ravnanje in storilca. Pravočasno vložena tožba za prvo motilno ravnanje praviloma zajema tudi nadaljnja motilna ravnanja, če gre za istovrstno in povezano dejanje, ki predstavlja enotno motilno celoto.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da v obravnavani zadevi ni šlo za situacijo nadaljevanega motilnega ravnanja, ki bi ga zajela prvotno vložena tožba.

    VSL sklep I Cp 2224/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo, ali postavitev in kasnejša delna odstranitev ograje pomenita prekinitev motilnega ravnanja ali pa gre za kontinuirano motenje posesti.

    VSL sklep II Cp 92/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo, ali se razširitev vrta na sporno pot šteje za nadaljevanje prvotnega motilnega ravnanja, kar bi vplivalo na iztek prekluzivnega roka za sodno varstvo posesti.

    VSL sklep I Cp 3351/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo vprašanje, ali je bilo motilno ravnanje (postavitev količkov) kontinuirano, kar je ključno za ugotavljanje začetka teka 30-dnevnega subjektivnega roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti.

    VSL sklep II Cp 92/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri