nadlegovanje na delovnem mestu
Sentenca
Nadlegovanje na delovnem mestu (7. člen ZDR-1) je vsako neželeno vedenje, povezano z osebno okoliščino, ki ima učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe oziroma ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Za obstoj kršitve mora biti vedenje objektivno neželeno in usmerjeno proti določeni osebi, pri čemer se presoja tako namen storilca kot tudi dejanski učinek ravnanja v delovnem okolju. Če izjava ni izrečena osebi, na katero se nanaša, in ta z njo ni seznanjena, pogosto ni mogoče govoriti o nadlegovanju.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da izjava ni bila podana z namenom prizadeti dostojanstvo, temveč z namenom razmejitve delovne in sindikalne vsebine sestanka.
VDSS Sodba Pdp 531/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba fizični napad, ki je bil predmet pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, presojati tako v okviru trpinčenja kot tudi v okviru prepovedi nadlegovanja na delovnem mestu.
VDSS Sklep Pdp 830/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali izjava o sodelavki, podana tretji osebi, predstavlja nadlegovanje, če sodelavka za izjavo ni vedela in izjava ni bila izrečena z namenom žaljenja.
VDSS sklep Pdp 543/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da enkraten izbruh nadrejenega zaradi preseženega števila izdelanih kosov ne predstavlja nadlegovanja, ker ni bilo povezano z osebno okoliščino tožnice.
VDSS sodba Pdp 110/2014 — Višje delovno in socialno sodišče