nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela
Sentenca
Pravica do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja po prenehanju delovnega razmerja (34. člen ZZVZZ) je samostojna pravica, ki temelji na dejanskem stanju zadržanosti od dela v času prenehanja. Kasnejša pravnomočna sodna odločba, ki ugotovi nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ne povzroči avtomatičnega odpadka pravne podlage za že izplačano nadomestilo. Zavarovanec ni dolžan vrniti prejetega nadomestila, če je bilo to v trenutku izplačila pravno utemeljeno na podlagi takrat veljavnega statusa zavarovanca.
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o minimalni plači (ZMinP)
- Zakon o določitvi minimalne plače (ZDMP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zajamčenih osebnih dohodkih (ZZOD)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (Pravilnik o uveljavljanju izplač…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti, ker je tožnica zahtevala sodno varstvo glede višine nadomestila, o katerem mora predhodno odločiti zavod v upravnem postopku.
VDSS Sklep Pdp 319/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Pravila obveznega zdravstvenega… · 137. člen Pravila obveznega zdravstvenega… · 140. člen Pravila obveznega zdravstvenega… · 140. člen, odstavek 1 Pravila obveznega zdravstvenega… · 141. člen Pravila obveznega zdravstvenega… · 141. člen, odstavek 1 Pravila obveznega zdravstvenega… · 141. člen, odstavek 1, točka 4 Pravila obveznega zdravstvenega… · 229. člen Pravilnik o uveljavljanju izplač… · 16. člen ZDR-1 · 137. člen ZDR-1 · 137. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 137. člen, odstavek 8 ZDSS-1 · 7. člen ZDSS-1 · 7. člen, odstavek 1 ZDSS-1 · 7. člen, odstavek 1, točka 2a ZPP · 17. člen ZPP · 17. člen, odstavek 2 ZPP · 18. člen ZZVZZ · 13. člen ZZVZZ · 13. člen, odstavek 2 ZZVZZ · 13. člen, odstavek 2, točka 2 ZZVZZ · 137. člen ZZVZZ · 137. člen, odstavek 1 ZZVZZ · 137. člen, odstavek 2 ZZVZZ · 29. člen ZZVZZ · 31. člen ZZVZZ · 81. člen ZZVZZ · 84. člen ZZVZZ · 85. člen -
Sodišče je zavzelo stališče, da je treba zaradi neobstoja zajamčene plače kot pravnega inštituta za določitev minimalne višine nadomestila uporabiti institut minimalne plače.
VDSS Sodba Psp 113/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zaradi neobstoja instituta zajamčene plače v pravnem redu kot spodnjo mejo nadomestila za bolniški stalež določilo minimalno plačo, da bi zagotovilo skladnost pravnega sistema.
VDSS Sodba Psp 143/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: URS · 2. člen URS · 34. člen URS · 50. člen URS · 51. člen ZDMP · 1. člen ZDMP · 3. člen ZDMP · 4. člen ZMinP · 11. člen ZMinP · 2. člen ZMinP · 4. člen ZS · 3. člen ZS · 3. člen, odstavek 1 ZZOD · 1. člen ZZOD · 2. člen ZZVZZ · 31. člen ZZVZZ · 31. člen, 1. odstavek ZZVZZ · 31. člen, 2. odstavek ZZVZZ · 31. člen, 3. odstavek ZZVZZ · 31. člen, 7. odstavek -
Sodišče je pojasnilo, da se zaradi prenehanja veljavnosti instituta zajamčene plače z uveljavitvijo ZPIZ-2, za odmero nadomestil uporablja minimalna plača.
VDSS Sodba Psp 90/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker nosilec zavarovanja pri odmeri ni upošteval naknadno sporočenih podatkov o plačah za leto pred nastopom zadržanosti, ki so bili posledica prekvalifikacije prejemkov v plačo.
VDSS Sodba Psp 515/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da t. i. administrativni stalež po 34. členu ZZVZZ omogoča prejemanje nadomestila največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja, po izteku tega roka pa brez vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje ni pravne podlage za nadaljnje izplačevanje.
VDSS sodba Psp 241/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da tožnik, ki je kot odvetnik kljub ugotovljeni začasni nezmožnosti za delo opravljal svoje delovne obveznosti za plačilo, ni upravičen do nadomestila plače.
VDSS sklep Psp 583/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je odločilo, da insolventnost delodajalca predstavlja objektivno okoliščino, ki delavcu omogoča neposredno uveljavljanje nadomestila plače pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, četudi zakon primarno zavezuje delodajalca.
Sodba VIII Ips 99/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora delodajalec izplačati nadomestilo za bolniški stalež, ki traja nad 30 dni, nato pa uveljavljati refundacijo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje.
VDSS sodba Pdp 422/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 137. člen -
Sodišče je v tej zadevi utemeljilo, da se pravica do direktnega izplačila nadomestila plače zoper zavod aktivira po 30 dneh neprekinjene zadržanosti od dela, ko delodajalec preneha z obveznostjo izplačila.
Sodba in sklep VIII Ips 230/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da nelikvidnost delodajalca ne ustvari neposredne pravne podlage za zahtevek delavca do zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Sodba VIII Ips 215/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odločba o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti ni vplivala na pravico do nadomestila plače, ker zavarovanec v spornem obdobju še ni imel priznane pravice do delne invalidske pokojnine oziroma ustrezne zaposlitve.
Sodba VIII Ips 349/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delavec, ki mu je priznana invalidnost, ni upravičen do znižanega nadomestila za krajši delovni čas, dokler dejansko ne nastopi dela s krajšim delovnim časom, saj do takrat še vedno obstaja obveznost dela za polni delovni čas.
Sodba VIII Ips 352/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za samozaposlenega, čigar dejanska zavarovalna osnova v času bolniškega staleža ni dosegala valorizirane povprečne osnove iz preteklega leta, nadomestilo omeji na višino dejanske zavarovalne osnove.
Sodba VIII Ips 539/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delodajalec upravičen do refundacije nadomestila za polni delovni čas, če je bila delavka z odločbo pristojnega organa v spornem obdobju začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, kljub sočasni pravici do dela s krajšim delovnim časom.
VDSS sodba, Psp 386/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadna ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne terja vračila nadomestila plače, ki ga je zavarovanec prejel za obdobje 30 dni po prenehanju delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 403/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odločba o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom ne izključuje pravice do polnega nadomestila plače za čas, ko je delavec zaradi bolezni ali poškodbe še vedno popolnoma nezmožen za delo.
VDSS sodba Psp 233/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek delavke zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje za izplačilo razlike v nadomestilu plače, ker je ugotovilo, da je za pravilno izplačilo odgovoren delodajalec.
VDSS sodba in sklep Psp 186/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je bila v obdobju med priznanjem pravice do dela s krajšim delovnim časom in dejansko razporeditvijo na ustrezno delovno mesto popolnoma nezmožna za delo, zato ji pripada nadomestilo za polni delovni čas.
VDSS sodba Psp 221/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je bila do dejanskega nastopa dela s krajšim delovnim časom upravičena do nadomestila plače za polni delovni čas, saj pravica do delne invalidske pokojnine nastopi šele z dejanskim pričetkom dela s krajšim delovnim časom.
VDSS sodba in sklep Pdp 565/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pravica do refundacije nadomestila plače obstaja, ker delavec kljub odločbi o delni invalidski pokojnini ni pričel z delom s skrajšanim delovnim časom in je bil s strani imenovanega zdravnika ocenjen kot začasno nezmožen za delo s polnim delovnim časom.
VDSS sodba Psp 750/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za plačilo razlike v nadomestilu, ker je ugotovilo, da tožnik glede na zakonsko določeno osnovo ni bil prikrajšan.
VDS sodba Pdp 1061/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZZVZZ · 31. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnica ohrani pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za čas zadržanosti od dela, ki je nastala pred prenehanjem delovnega razmerja, ne glede na kasnejšo pravnomočno sodbo o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
VDSS sodba Psp 601/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravilnost obračuna nadomestila plače v primeru spremembe delovnega mesta med trajanjem bolniškega staleža, pri čemer je bila osnova za izračun vezana na plačo delovnega mesta, na katerega je bil delavec razporejen.
Sklep VIII Ips 207/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da napačna interpretacija delodajalca pri določanju osnove za refundacijo nadomestila pri ZZZS ne sme vplivati na pravico delavca do pravilno odmerjenega nadomestila.
VDS sodba Pdp 1001/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ni utemeljeno zviševati nadomestila na podlagi razporeditvene odločbe, ki v času nepretrganega bolniškega staleža ni zaživela in ni bila dejansko uresničena.
VDS sklep Pdp 1615/2001 — Višje delovno in socialno sodišče