nadomestilo plače za čas čakanja na delo
Sentenca
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas čakanja na delo v višini, ki je določena z zakonom ali kolektivno pogodbo, pri čemer mora delodajalec pri odreditvi čakanja na delo dosledno upoštevati postopkovna pravila o ugotavljanju presežnih delavcev. Če delodajalec ne izvede predpisanega postopka ali neupravičeno zniža nadomestilo invalida, ki je že bil razporejen na ustrezno delovno mesto, je dolžan delavcu izplačati razliko do višine plače, ki bi mu pripadala, če bi dejansko opravljal delo (30., 31. člen ZDR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče prve stopnje je tožniku napačno priznalo polno plačo, čeprav je bil tožnik v spornem obdobju na čakanju na delo doma.
VDSS Sodba Pdp 453/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravico do 100-odstotnega nadomestila plače za delavca, ki je kot delovni invalid III. kategorije čakal na razporeditev na ustrezno delovno mesto iz razlogov na strani delodajalca.
VDSS Sodba Pdp 278/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila določba kolektivne pogodbe, ki je določala nižje nadomestilo plače za čas čakanja na delo (80 % osnove), v nasprotju z zakonom in zato neveljavna.
VDSS sodba Pdp 896/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je delavka del spornega obdobja dve uri dnevno opravljala delo čistilke, ne vpliva na pravico do nadomestila za čakanje na drugo ustrezno zaposlitev, saj je bila za to delo posebej plačana.
VDSS sodba Pdp 36/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka je tožnici (invalidki) neupravičeno odredila čakanje na delo in izplačevala nižje nadomestilo, ker postopka ugotavljanja presežnih delavcev ni izvedla v skladu z zakonom.
VDS sodba Pdp 1404/2000 — Višje delovno in socialno sodišče