nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev

Sentenca

Pravica do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, kot je bila urejena v predpisih pred uveljavitvijo ZPIZ-1, po novem zakonu (ZPIZ-1) ni več predvidena kot samostojna pravica iz invalidskega zavarovanja. Za ohranitev pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih, mora biti pravica dejansko uveljavljena pred uveljavitvijo novega zakona, saj novi zakon varuje le že pridobljene pravice v obsegu, določenem s starejšimi predpisi (390., 397. člen ZPIZ-1).

Iz posameznih sodb

  • Tožnik je zahtevo za priznanje pravice vložil šele po uveljavitvi ZPIZ-1, ko ta pravica v zakonu ni bila več predvidena, zato je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.

    Sodba VIII Ips 246/2009 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnica zaradi nezakonitega izbrisa iz registra prebivalstva ni izpolnila pogoja pravočasne prijave na zavodu za zaposlovanje, pri čemer retroaktivna ugotovitev stalnega prebivališča ni vplivala na izpolnitev procesnega pogoja za pridobitev nadomestila.

    Sodba VIII Ips 335/2008 — Vrhovno sodišče

  • Tožnik ni bil upravičen do nadomestila, ker v spornem obdobju ni bil prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, pri čemer je sodišče presojalo trditve o nezakonitem izbrisu iz evidence.

    Sodba VIII Ips 308/2007 — Vrhovno sodišče

  • Toženec je zakonito ustavil izplačevanje nadomestila, ker tožnik v spornem obdobju ni bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb in se pri zavodu ni javljal.

    VDSS sodba Psp 653/2006 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je tožnik tujec brez ustreznega delovnega dovoljenja, ne predstavlja opravičljivega razloga za zamudo 30-dnevnega roka za prijavo na zavod za zaposlovanje.

    Sodba VIII Ips 13/2006 — Vrhovno sodišče

  • Tožnica ni dokazala izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice, saj ni predložila dokazov, da je kot samostojna podjetnica opravljala drugo ustrezno delo, ki bi ji po prenehanju dejavnosti omogočalo uveljavitev nadomestila.

    VDS sodba Psp 450/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Tožnik kot invalid II. kategorije ni bil upravičen do nadomestila, ker je sam odjavil svojo obrtno dejavnost, kar pomeni, da mu delovno razmerje ni prenehalo neodvisno od njegove volje.

    VDSS sodba Psp 13/99 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Tožnik kot tujec ni bil upravičen do nadomestila, ker mu je poteklo delovno dovoljenje, zaradi česar se ni mogel prijaviti pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.

    VDSS sodba Psp 246/95 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do nadomestila, ker je podpisal izjavo o soglasju za prenehanje delovnega razmerja, s čimer ni izkazal, da bi mu delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje.

    VDS Sodba Psp 210/95 — Višje delovno in socialno sodišče

Viri