nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
Sentenca
Pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je odvisna od statusa zavarovanca ob nastanku invalidnosti, ki določa način odmere nadomestila. Za delavce (zavarovance iz 8., 9. in 10. člena ZPIZ) se nadomestilo odmeri po 131. členu, za druge kategorije zavarovancev (iz 11. do 24. člena ZPIZ) pa po 132. členu ZPIZ. Nadomestilo ima značaj rente in se odmeri enkratno; zavarovanec ga obdrži tudi v primeru kasnejše prerazporeditve na drugo ustrezno delo, ne glede na spremembo višine plače na novem delovnem mestu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo pravico do nadomestila za invalida II. kategorije tudi za obdobje, v katerem je bila dajatev zaradi statusa čakanja na delo sporna, pri čemer je odločilno, da je bila pravica pridobljena pod režimom prejšnjega zakona (ZPIZ-92).
VDSS sodba Psp 166/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila za čas pred dejanskim pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom, ne glede na to, da je bil pred tem časom zavarovan za polni delovni čas in plačeval ustrezne prispevke.
Sodba VIII Ips 212/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravilnost odmere nadomestila glede na status zavarovanca (zaposleni v delovnem razmerju) v času nastanka invalidnosti.
VDSS sodba Psp 285/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da sodna odločba lahko prizna pravico do nadomestila plače, čeprav zavarovanec v trenutku odločanja še ni pričel z delom s skrajšanim delovnim časom, saj se pravica aktivira z dejanskim nastopom dela.
VDSS sodba Psp 315/2008 — Višje delovno in socialno sodišče