nadomestilo za čas čakanja
Sentenca
Pravica do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu za invalide ni več pravica, ki bi jo urejal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Sodišče zato ne more priznati navedene pravice, če za to v veljavni zakonodaji ni podlage, temveč mora presojati upravičenost do drugih oblik invalidskega varstva, kot je nadomestilo za invalidnost.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sodbo prve stopnje, ker je ta tožniku priznala pravico do nadomestila za čas čakanja, ki po ZPIZ-1 ne obstaja več, in se posledično ni opredelila do podrednega zahtevka za priznanje nadomestila za invalidnost.
VDSS sklep Psp 352/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 102. člen ZDR · 103. člen ZDR · 116. člen ZDR · 116. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 390. člen ZPIZ-1 · 391. člen ZPIZ-1 · 397. člen ZPIZ-1 · 446. člen ZPIZ-1 · 94. člen ZPP · 182. člen ZUP · 138. člen ZUP · 138. člen, odstavek 1 ZUP · 7. člen ZUP · 7. člen, odstavek 2 ZUP · 7. člen, odstavek 4