nadomestilo za invalidnost
Sentenca
Pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost zavarovancem, katerim je prenehalo delovno razmerje zaradi invalidnosti, je vezana na izpolnjevanje dveh kumulativnih pogojev: prijavljenost zavarovanca pri pristojnem zavodu za zaposlovanje ter aktivno izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju (162. člen ZPIZ-1). Izbris zavarovanca iz evidence brezposelnih oseb pomeni prenehanje izpolnjevanja zakonskih pogojev za prejemanje nadomestila, kar ima za posledico ustavitev njegovega izplačevanja.
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (Uredba ES 883/2004)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je bila ustavitev izplačevanja nadomestila pravilna, ker tožnik ni bil več prijavljen na zavodu za zaposlovanje.
VDSS Sodba Psp 179/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji ustreznosti dela za potrebe nadomestila za invalidnost upoštevalo dejansko izpovedbo tožnice o naravi dela v lokalu, ki je vključevalo tudi sedenje, in ne zgolj formalne navedbe v obrazcu DD-1, da se delo ne izvaja sede.
VDSS Sodba Psp 5/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razmejilo nadomestilo plače, ki ga dolguje delodajalec zaradi nezakonite odpovedi, od nadomestila za invalidnost, ki je v pristojnosti ZPIZ.
VDSS Sodba in sklep Pdp 545/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izgubil pravice do nadomestila zaradi zamude roka za prijavo, saj je bil razlog za zamudo v sferi delodajalca, zato se mu nadomestilo prizna od dneva prijave dalje.
VDSS Sodba Psp 151/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da neplačilo prispevkov za obvezno zavarovanje pri kmetu, ki je sam zavezanec, pomeni, da delo ni opravljeno v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, kar utemeljuje vračilo prejetega nadomestila.
VDSS Sodba Psp 100/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da razlika med boleznijo in poškodbo zunaj dela nima vpliva na izračun nadomestila za invalidnost, saj zakonodaja diferenciacijo vzpostavlja le v primerih poklicnih bolezni ali poškodb pri delu.
VDSS Sodba Psp 73/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izpovedbe sodelavcev o dejanskem opravljanju dela ne morejo nadomestiti formalne odločbe delodajalca o premestitvi na drugo ustrezno delo, če ta še ni bila izdana.
VDSS Sodba in sklep Psp 32/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 101. člen ZPIZ-1 · 101. člen, odstavek 4 ZPIZ-2 · 124. člen ZPIZ-2 · 124. člen, odstavek 3 ZPIZ-2 · 181. člen ZPIZ-2 · 181. člen, odstavek 6 ZPIZ-2 · 85. člen ZPIZ-2 · 85. člen, odstavek 1 ZPIZ-2 · 85. člen, odstavek 1, alinea 4 ZVZD-1 · 1. člen ZVZD-1 · 1. člen, odstavek 1 ZVZD-1 · 17. člen ZVZD-1 · 17. člen, odstavek 4 -
Sodišče je presodilo, da tožnik, čeprav je bil v preteklosti razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, ni uživalec pravic iz invalidskega zavarovanja, zato zanj ne veljajo omejitve glede spremembe stanja invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 307/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razširitev stvarnih razbremenitev v okviru že priznane pravice do premestitve pri III. kategoriji invalidnosti ne predstavlja spremembe stanja invalidnosti, ki bi upravičevala ustavitev izplačevanja nadomestila.
VDSS Sodba Psp 240/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da neaktivnost delodajalca pri zagotavljanju ustreznega dela onemogoči izpolnitev pogojev za izplačilo nadomestila, saj je pravica do izplačila neposredno vezana na začetek dela na ustreznem delovnem mestu.
VDSS Sodba Psp 254/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pravnomočna sodba o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve še ne pomeni avtomatičnega izplačevanja nadomestila, če premestitev ni bila realizirana.
VDSS Sodba Psp 45/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru preprečilo nastanek vrzeli pri izplačevanju nadomestila za invalidnost v času prehoda med različnimi stopnjami invalidnosti, da bi zavarovancu zagotovilo kontinuiteto socialne varnosti.
VDSS Sodba Psp 22/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 126. člen -
Sodišče je presojalo, ali se 30-dnevni prekluzivni rok za prijavo pri ZRSZ nanaša tudi na delovnega invalida, ki mu je bila invalidnost III. kategorije priznana že pred prenehanjem delovnega razmerja.
VDSS Sodba Psp 4/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila ustavitev izplačila nadomestila zakonita, ker tožnik kljub zagotovljenemu nadomestilu ni pravočasno uredil podaljšanja delovnega dovoljenja, kar je vodilo do izbrisa iz evidence brezposelnih.
VDSS Sodba Psp 271/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 162. člen ZPIZ-1 · 97. člen ZPP · 8. člen ZUP · 7. člen ZUTD · 129. člen ZUTD · 129. člen, odstavek 1, alinea 1 ZUTD · 129. člen, odstavek 1, alinea 3 ZUTD · 129. člen, odstavek 1, alinea 4 ZUTD · 129. člen, odstavek 1, alinea 5 ZUTD · 129. člen, odstavek 1, alinea 8 ZUTD · 129. člen, odstavek 1, alinea 9 -
Sodišče je presodilo, da pisna izjava samozaposlenega o pričetku opravljanja dejavnosti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo ne more učinkovati za nazaj, temveč le od trenutka podaje izjave dalje.
VDSS Sodba Psp 259/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnici, ki je bila kot kmetica sama zavezana za plačilo prispevkov, pravica do nadomestila za invalidnost za nazaj ne pripada, ker prispevki v spornem obdobju niso bili plačani.
VDSS Sodba Psp 255/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni izpolnjeval pogojev za nadomestilo, saj ni bil premeščen na drugo ustrezno delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovim zdravstvenim omejitvam.
VDSS Sodba Pdp 462/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tožnik zaradi neprijave na zavodu za zaposlovanje v zakonskem roku ni upravičen do nadomestila, pri čemer okoliščina bivanja izven Slovenije in posledična težavnost prijave ne opravičujeta prekoračitve materialnega prekluzivnega roka.
VDSS Sodba Psp 162/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 88. člen -
Sodišče je poudarilo, da kasnejša prijava na Zavodu RS za zaposlovanje ne pomeni izgube že priznane pravice do nadomestila za invalidnost, temveč le odloča o datumu začetka izplačevanja.
VDSS Sodba in sklep Psp 242/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da samozaposleni osebi, ki ji je bila priznana pravica do premestitve, ni mogoče ustaviti izplačevanja delnega nadomestila, preden dejansko ne realizira premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom.
VDSS Sodba Psp 214/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo začetek in konec izplačevanja nadomestila v primeru prehoda med dvema invalidskima odločbama, kjer delodajalec še ni zagotovil dela v skladu z novimi omejitvami.
VDSS Sodba Psp 470/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 183. člen -
Sodišče je poudarilo, da zakon ne določa pogoja opravljanja dela v polnem delovnem času za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost III. kategorije.
VDSS Sodba Psp 187/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pravna podlaga za izplačevanje nadomestila odpadla z dnem 8. 6. 2015, ko je bilo z odločbo odločeno o ustavitvi nadomestila.
VDSS Sodba Psp 26/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ima delavka, katere prenehanje delovnega razmerja je bilo spoznano za nezakonito, pravico do nadomestila za invalidnost tudi za obdobje, v katerem zaradi nezakonite odpovedi dejansko ni delala, saj je bila reintegrirana v delovno razmerje.
VDSS sodba Psp 453/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 102. člen ZPIZ-1 · 103. člen ZPIZ-1 · 104. člen ZPIZ-1 · 104. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 158. člen ZPIZ-1 · 160. člen ZPIZ-1 · 161. člen ZPIZ-1 · 91. člen ZPIZ-1 · 91. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 91. člen, odstavek 1, alinea 3 ZPIZ-1 · 91. člen, odstavek 2 ZPIZ-1 · 94. člen ZPIZ-1 · 94. člen, odstavek 1 ZPIZ-2 · 390. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnica v spornem obdobju ni upravičena do izplačila nadomestila za invalidnost, ker je bila zaradi zaposlitve v Avstriji dejansko v delovnem razmerju, kar izključuje status brezposelne osebe, ne glede na to, da je bila vpisana v evidenco brezposelnih.
VDSS sodba Psp 205/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da ZPIZ-2 za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost ne postavlja pogoja, da mora invalid delo v okviru premestitve nujno opravljati v polnem delovnem času.
VDSS sodba Psp 250/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri kmetih, ki so bili v preteklosti oškodovani zaradi uporabe protiustavnega 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1, treba ugotavljati dejanski trenutek začetka dela z omejitvami, ne glede na kasnejšo starostno upokojitev ali datum pravnomočnosti sodbe.
VDSS sodba Psp 190/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se šteje za prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje ali krivde delavca, kar vpliva na ugodnejšo odmero nadomestila za invalidnost.
VDSS sodba Psp 204/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 18. člen OZ · 18. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 116. člen ZDR-1 · 116. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 13. člen ZDR-1 · 89. člen ZDR-1 · 89. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 89. člen, odstavek 1, alinea 3 ZPIZ-1 · 102. člen ZPIZ-1 · 103. člen ZPIZ-1 · 4. člen ZPIZ-1 · 94. člen ZPIZ-1 · 94. člen, odstavek 3 ZPIZ-1 · 94. člen, odstavek 3, alinea 3 -
Tožnik se v roku 30 dni ni mogel prijaviti na zavod za zaposlovanje zaradi izbrisa iz evidence, kar je sodišče štelo za objektivno oviro, zaradi katere zamuda roka ni bila pravno sankcionirana.
VDSS sodba Psp 283/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo uporabo določb ZPIZ-1, ker je bila pravica do premestitve tožnici priznana po uveljavitvi ZPIZ-2, zato se za odmero nadomestila uporabijo določbe novega zakona.
VDSS sodba Psp 162/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da tožnica ni upravičena do nadomestila za nazaj od dneva dejanskega nastanka invalidnosti, temveč šele od pravnomočnosti sodbe, s katero ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delo.
VDSS sodba Psp 68/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila ustavitev izplačila nadomestila utemeljena z dejstvom, da je bil tožnik izbrisan iz evidence brezposelnih zaradi poteka osebnega delovnega dovoljenja.
VSRS sodba VIII Ips 29/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 162. člen -
Sodišče je pojasnilo, da tožena stranka ni kršila materialnih določb, ker se je izplačevanje nadomestila vezalo na dejansko prijavo na zavodu za zaposlovanje, kar je v skladu z zakonsko ureditvijo izplačevanja.
VDSS sodba Psp 684/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sočasno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz naslova starševstva za del delovnega časa ne vpliva na pravico do nadomestila za invalidnost, ki jo invalid prejema zaradi dela na drugem ustreznem delovnem mestu.
VSRS sodba VIII Ips 262/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da samozaposlenemu delavcu pravice do nadomestila ni mogoče odrekati zgolj zato, ker ni izdal posebnega akta o spremembi dejavnosti, če dejansko opravlja delo ob upoštevanju zdravstvenih omejitev.
VSRS sodba VIII Ips 70/2015 — Vrhovno sodišče
-
Tožniku je bilo ustavljeno izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker je bil izbrisan iz evidence brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
VDSS sodba Psp 193/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delo s skrajšanim delovnim časom (polovični delovni čas) ne izključuje pravice do nadomestila za invalidnost, če je zavarovanec sicer razporejen na drugo ustrezno delovno mesto v skladu z odločbo o invalidnosti.
VDSS sodba Psp 156/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sočasno koriščenje krajšega delovnega časa zaradi starševstva ne pomeni izgube pravice do nadomestila za invalidnost, če zavarovanec sicer izpolnjuje pogoje glede razporeditve na ustrezno delovno mesto.
VDSS sodba Psp 214/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik, ki je ponovno zaposlen, se ni dolžan prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, saj se pogoj prijave nanaša le na tiste, ki niso obvezno zavarovani.
VDSS sodba Psp 566/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo razliko med pridobitvijo pravice in pogoji za njeno realizacijo (izplačevanje), zlasti v kontekstu vpliva spremembe kategorije invalidnosti na obstoj stare pravice.
VDSS sklep Psp 285/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do nadomestila za invalidnost samozaposlenemu zavarovancu z uporabo analogije 92. in 94. člena ZPIZ-1, pri čemer je datum začetka izplačila vezalo na vročitev sodne odločbe, ker predhodna dokončna upravna odločba ni obstajala.
VDSS sodba Psp 424/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnici, ki je bila ob nastanku invalidnosti III. kategorije brezposelna in ni prejemala denarnega nadomestila, je bilo pravilno odmerjeno nadomestilo v višini 40 % invalidske pokojnine.
VDSS sodba Psp 197/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožnici priznalo pravico do nadomestila za invalidnost, čeprav je ta v postopku zahtevala nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, ker je bila prva pravica edina pravno utemeljena glede na ugotovljeno invalidnost III. kategorije.
VDSS sodba Psp 144/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se za zahtevke, vložene po uveljavitvi ZPIZ-2, uporablja novi zakon, razen če prehodne določbe izrecno napotujejo na uporabo predpisov, veljavnih ob nastanku invalidnosti.
VDSS sodba Psp 262/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razmejilo časovno veljavnost pravic, pri čemer je tožniku priznalo nadomestilo za invalidnost šele od 1. 1. 2003, ko so začele veljati določbe ZPIZ-1, za obdobje pred tem pa je štelo, da se presoja po prejšnjih predpisih.
VDSS sodba Psp 576/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH ne daje podlage za seštevanje zavarovalnih dob za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost, zato se upošteva le doba, dopolnjena v Republiki Sloveniji.
VDSS sodba Psp 347/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je toženec utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker je tožnik pridobil pravico do delne invalidske pokojnine, s čimer je prenehal izpolnjevati pogoje za hkratno prejemanje nadomestila.
VDSS sodba Psp 120/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se pri pravici do nadomestila za invalidnost III. kategorije upošteva pretežni del zavarovalne dobe, ne glede na status prostovoljne vključenosti v trenutku nastanka invalidnosti.
VDSS sodba Psp 106/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 34. člen ZPIZ-1 · 34. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 34. člen, odstavek 1, alinea 7 ZPIZ-1 · 34. člen, odstavek 8 ZPIZ-1 · 66. člen ZPIZ-1 · 66. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 66. člen, odstavek 2 ZPIZ-1 · 91. člen ZPIZ-1 · 91. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 91. člen, odstavek 1, alinea 3 ZPIZ-1 · 94. člen ZPP · 2. člen ZUstS · 48. člen -
Tožnik ni bil uživalec pravic po prejšnjih predpisih, zato mu pravica do nadomestila po ZPIZ-1 ni bila priznana, saj ni izkazal poslabšanja invalidnosti po uveljavitvi novega zakona.
VDSS sodba Psp 30/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pravice do nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1 lahko priznajo tudi zavarovancu, ki mu je bila invalidnost III. kategorije priznana po prejšnjih predpisih, če mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga.
Sodba VIII Ips 198/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ustavitev izplačevanja nadomestila ne sme nastopiti avtomatizirano, če zavarovanec zaradi sprememb v stanju invalidnosti prehaja med različnimi pravicami, saj bi sicer nastal pravni vakuum brez dohodkov.
Sodba VIII Ips 238/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tožencu pripada nadomestilo v višini 60 % invalidske pokojnine za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do njegove ponovne zaposlitve.
VDSS sodba Psp 15/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se ob poslabšanju invalidnosti in pridobitvi nove pravice do premestitve nadomestilo za invalidnost odmeri na novo, tudi če je to za zavarovanca manj ugodno od prejšnjega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev.
Sodba VIII Ips 216/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev, ki je bila določena po prejšnji zakonodaji, ni enaka pravici do nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1.
VDSS sodba Psp 305/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni pridobil pravice do nadomestila, ker se po pravnomočnosti odločbe o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje v zakonskem roku 30 dni.
VDSS sodba Psp 267/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 97. člen -
Sodišče je presodilo, da invalid III. kategorije, ki je tujec, ne more pridobiti nadomestila za invalidnost, če nima veljavnega delovnega dovoljenja, saj se posledično ne more prijaviti v evidenco brezposelnih oseb.
VDSS sodba Psp 251/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je odločilo, da tožnik zaradi pridobitve nove pravice do premestitve na podlagi poslabšanja zdravstvenega stanja ni več upravičen do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev po prejšnji zakonodaji.
VDSS sodba Psp 184/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožniku priznalo pravico do nadomestila, ker je bil po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti brez svoje krivde odpuščen in se je ustrezno prijavil na zavod za zaposlovanje.
VDSS sodba Psp 444/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ponovni vpis v register brezposelnih oseb po prenehanju neustrezne zaposlitve omogoča ponovno pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost, če se invalidnost ni spremenila.
Sodba VIII Ips 152/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnik ni upravičen do nadomestila za invalidnost, ker ni bil uživalec pravic po prejšnjih predpisih in ni izkazal poslabšanja ali nastanka nove invalidnosti po uveljavitvi ZPIZ-1.
Sodba VIII Ips 65/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca posledica poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku, zato se šteje, da je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje.
VDSS sodba Psp 293/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni upravičen do nadomestila, ker je kljub prilagoditvi delovnega mesta s strani delodajalca samovoljno opravljal delo v nasprotju z zdravstvenimi omejitvami (prepoved nočnega dela).
VDSS sodba Psp 322/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica, ki ji pravica do nadomestila po ZPIZ ni bila priznana, je lahko uveljavila le pravice po ZPIZ-1, saj je bila njena zahteva obravnavana v času veljavnosti novega zakona.
VDSS sodba Psp 229/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ · 116. člen ZPIZ · 124. člen ZPIZ · 27. člen ZPIZ · 34. člen ZPIZ · 37. člen ZPIZ · 95. člen ZPIZ · 96. člen ZPIZ-1 · 390. člen ZPIZ-1 · 391. člen ZPIZ-1 · 397. člen ZPIZ-1 · 446. člen ZPIZ-1 · 60. člen ZPIZ-1 · 60. člen, odstavek 2 ZPIZ-1 · 60. člen, odstavek 2, alinea 3 ZPIZ-1 · 66. člen ZPIZ-1 · 66. člen, odstavek 3 ZPP · 224. člen -
Sodišče je poudarilo, da je ustavitev izplačila nadomestila pred dejansko premestitvijo na drugo delovno mesto nezakonit poseg v pridobljene pravice zavarovanca.
VDSS sodba Psp 167/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožniku ne more prenehati pravica do nadomestila po starem zakonu (ZPIZ/92), dokler ni z novo odločbo konkretizirana pravica do nadomestila za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1.
Sodba VIII Ips 66/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do nadomestila za čas čakanja po 13. 11. 2003, ker je od tega datuma dalje že užival drugo pravnomočno priznano pravico iz invalidskega zavarovanja.
VDSS sodba Psp 86/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila ustavitev izplačevanja nadomestila za nazaj nezakonita, ker je tožnik v spornem obdobju dejansko izpolnjeval pogoje za izplačevanje kot brezposelna oseba, kljub kasnejši reintegraciji v delovno razmerje s sodno odločbo.
VDSS sodba Psp 475/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica kot invalid III. kategorije ni upravičena do nadomestila za invalidnost, ker že prejema povečano delno invalidsko pokojnino.
VDSS sodba Psp 101/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravici do nadomestila za invalidnost in delne invalidske pokojnine s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom medsebojno izključujeta, kar preprečuje kumulativno uveljavljanje obeh pravic.
VDSS sodba Psp 683/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da tožnica zaradi izbrisa iz evidence brezposelnih oseb ni trajno izgubila pravice do nadomestila, saj stanje invalidnosti še vedno obstaja.
VDSS sodba Psp 550/2009 — Višje delovno in socialno sodišče