nadomestilo za invalidnost samozaposlenega
Sentenca
Pravica do nadomestila za invalidnost samozaposlenega, ki je zmožen za drugo ustrezno delo v okviru svojega poklica, se presoja po načelu primerljivosti položaja z delavcem z III. kategorijo invalidnosti. Ker samozaposlenim narava dejavnosti ne omogoča formalne premestitve na drugo delovno mesto, je pravno odločilen dejanski položaj, v katerem zavarovanec opravlja drugo ustrezno delo, za katero je še zmožen. Višina nadomestila je vezana na odstotek invalidske pokojnine in je neodvisna od višine dohodka, ki ga zavarovanec ustvari z opravljanjem drugega dela (94. člen ZPIZ-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je odločitev o priznanju nadomestila preuranjena, ker ni bilo raziskano, katera dela tožnik (samozaposleni) dejansko še opravlja v okviru svojih omejitev.
Sodba VIII Ips 166/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zaradi zakonske praznine pri ureditvi položaja samozaposlenih oseb uporabilo analogijo s položajem delavcev z III. kategorijo invalidnosti, da bi zagotovilo enakost pred zakonom.
Sklep VIII Ips 284/2009 — Vrhovno sodišče