nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Sentenca
Pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu je namenjena zagotavljanju dohodkovne varnosti delovnim invalidom III. kategorije, ki so razporejeni na lažje delo s polnim delovnim časom. Uveljavljanje pravic iz naslova starševstva, ki vključujejo delo s krajšim delovnim časom in plačilo prispevkov za socialno varnost, ne pomeni kršitve obveznosti iz invalidskega zavarovanja, če zavarovanec ohranja polni obseg zavarovalne dobe (40 ur tedensko). Sodišče ne sme ustaviti izplačevanja nadomestila zgolj zaradi hkratnega koriščenja pravic iz naslova starševstva, saj to ne predstavlja opravljanja dela v nasprotju z invalidsko odločbo.
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zakon o pokojninskem in invalids…)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G)
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru tožnici pravica do nadomestila zaradi manjše plače ni bila priznana pred uveljavitvijo ZPIZ-2, zato ne uživa varstva pridobljenih pravic po prehodnih določbah tega zakona.
VDSS Sodba Psp 113/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDSS-1 · 82. člen ZDSS-1 · 82. člen, odstavek 1 ZDSS-1 · 82. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPIZ-1 · 397. člen ZPIZ-1 · 397. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 397. člen, odstavek 3 ZPIZ-2 · 389. člen ZPIZ-2 · 390. člen ZPIZ-2 · 390. člen, odstavek 1 ZPIZ-2 · 396. člen ZPIZ-2 · 396. člen, odstavek 1 ZPIZ-2 · 396. člen, odstavek 3 ZPIZ-2G · 121. člen -
Sodišče je presodilo, da tožniku, ki ima priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, le-to ne more prenehati zgolj zaradi spremembe zdravstvenega stanja, če še ni nastopil dela na novem ustreznem delovnem mestu.
VDSS Sodba Psp 420/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je bil do nadomestila upravičen od datuma, ko je bil s pogodbo o zaposlitvi dejansko razporejen na drugo ustrezno delo, kar je bilo v tem primeru 13. 8. 2007.
VDSS sodba in sklep Psp 530/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je kot delovni invalid III. kategorije ohranil pravico do nadomestila, čeprav je delo opravljal s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, pri čemer je bila razlika do polnega delovnega časa krita s plačilom prispevkov po ZSDP.
VDSS sodba Psp 616/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nadurno delo pred letom 1974 ni moglo biti upoštevano pri izračunu pokojninske osnove, ker do takrat v statutu delodajalca ni bilo predvideno kot delovni pogoj.
Sodba VIII Ips 81/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da delovnemu invalidu nadomestilo pripada vse do dejanskega prenehanja delovnega razmerja, če kljub priznani pravici do premestitve še naprej opravlja prejšnje delo ali čaka na novo zaposlitev.
Sodba VII Ips 101/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavcu, ki po ugotovitvi invalidnosti ni bil dejansko premeščen na drugo delovno mesto in je ohranil nespremenjen delovnopravni status, ne pripada pravica do nadomestila zaradi manjše plače.
VDSS sodba Psp 365/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je zahteval sočasno izplačilo nadomestila od ZPIZ in razlike v plači od delodajalca po panožni kolektivni pogodbi, kar bi privedlo do višjega dohodka, kot ga je imel pred prerazporeditvijo.
Sodba VIII Ips 48/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnikove pravice do nadomestila ni mogoče enostransko ukiniti, če delodajalec ni izpolnil obveznosti razporeditve na novo delo, ki bi ustrezalo spremenjenim omejitvam delovne zmožnosti.
Sodba VIII Ips 69/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se stimulacija kot variabilni del plače upošteva pri izračunu nadomestila, tudi če v sami pogodbi o zaposlitvi ni bila izrecno navedena, temveč je bila določena v podjetniški kolektivni pogodbi, na katero je pogodba o zaposlitvi napotovala.
VDSS sodba Psp 237/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru v pokojninsko osnovo vključilo dodatke za vplive okolja, izmensko delo, deljen delovni čas ter osebno in poslovno uspešnost.
VDSS sodba Psp 91/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je izpodbijal restriktivno razlago pojma 'opravljati delo' kot zgolj fizično prisotnost na delovnem mestu.
VDSS sodba Psp 144/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo upravičenost do nadomestila za invalida III. kategorije, pri čemer je bila ključna ugotovitev, da nadomestilo ni avtomatična pravica, temveč je pogojena z dejanskim znižanjem plače v primerjavi s pokojninsko osnovo.
VDSS sodba Psp 888/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniku se priznajo nadomestila za čas, ko je dejansko opravljal delo na prejšnjem ustreznem mestu, čeprav je bila že izdana odločba o razporeditvi, saj do dejanske premestitve še ni prišlo.
Sklep VIII Ips 287/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo izpolnjevanje pogoja opravljanja dela na drugem ustreznem delovnem mestu v situaciji, ko je bila tožnica na delo razporejena s sklepom in aneksom k pogodbi o zaposlitvi, vendar je v spornem obdobju dejansko koristila bolniški stalež.
VDS sodba Psp 358/2001 — Višje delovno in socialno sodišče