nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Sentenca
Upravičenec do denacionalizacije ima pravico do nadomestila za nezmožnost uporabe podržavljenega premoženja, pri čemer mora obstoj in višino koristi, ki bi jo lahko dosegel, zatrjevati in dokazati (72. člen ZDen). Donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč mora iz dejanskih okoliščin izhajati, da bi upravičenec zatrjevano korist dejansko lahko dosegel. Eden od načinov ugotavljanja koristi je hipotetična najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja in vzdrževanja, ki bi bremenili upravičenca, oziroma najemnina, ki jo je zavezanec dejansko prejemal v pravno pomembnem obdobju.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri določitvi nadomestila za kmetijska zemljišča poudarilo, da je treba izbiro metode izračuna izgubljene koristi prilagoditi konkretni vrsti zemljišča in okoliščinam primera.
VSL Sodba II Cp 2433/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji zahtevka za parcelo brez neposrednega dostopa do javnih površin upoštevalo lokacijske okoliščine, ki vplivajo na možnost oddaje v najem in s tem na višino hipotetične najemnine.
VSL Sodba I Cp 2661/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je nadomestna nepremičnina po svoji pravni naravi v kontekstu denacionalizacijskega postopka bližja vrnitvi v naravi kot pa odškodnini v obliki obveznic, kar upravičencu odpira pravico do nadomestila za nezmožnost uporabe.
VSRS sklep II Ips 102/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo ugovor tožene stranke, da bi bilo treba od prisojenega nadomestila odšteti hipotetične davčne obveznosti, saj je to vprašanje ločeno od odškodninske odgovornosti.
VSL sodba in sklep II Cp 1333/2009 — Višje sodišče v Ljubljani