nadomestna gradnja
Sentenca
Nadomestna gradnja se šteje za novo gradnjo, za katero je treba pridobiti ustrezna upravna dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo je pravno ločen od inšpekcijskega postopka, ki se vodi zaradi nedovoljenega posega v prostor, zato okoliščina morebitne namembnosti ali možnosti kasnejše legalizacije objekta ne vpliva na zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa.
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)
- Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Odlok o občinskem prostorskem na…)
- Gradbeni zakon (GZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo ni zakonito, če niso izpolnjeni pogoji glede odstranitve obstoječega in gradnje novega objekta skladno s 123. členom ZGO-1B.
UPRS Sodba III U 252/2019-17 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da so pri nadomestni gradnji v nizu odmiki do meje parcele dovoljeni ob soglasju sosedov, kar predstavlja izjemo od splošnih pravil o odmikih.
UPRS Sodba III U 62/2019-57 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da fizična odstranitev obstoječega objekta sama po sebi ne ustvari nezazidanega stavbnega zemljišča (vrzeli), temveč se takšna situacija presoja v okviru pravil o nadomestni gradnji.
UPRS Sodba I U 1932/2019-42 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba obstoječih komunalnih priključkov pri novogradnji na mestu odstranjenega objekta ne izvzema zavezanca iz obveznosti plačila komunalnega prispevka.
UPRS Sodba II U 378/2016-17 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da razlaga 123. člena ZGO-1B ni pomembno pravno vprašanje, saj je zakonska določba jasna in ne dopušča dvoma o pogojih za novogradnjo.
VSRS Sklep X Ips 29/2017 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da objekt ni nadomestna gradnja, ker se je zazidana površina povečala za 30 %, oblika objekta pa je bila bistveno spremenjena.
UPRS sodba I U 574/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da za odstranitev polovice dvojčka soglasje solastnika sosednjega dela ni potrebno, če gradbena dokumentacija dokazuje, da poseg ne bo vplival na skupno vmesno steno ali temelj.
UPRS sodba I U 667/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da gradnja, ki se po tlorisu in višini bistveno razlikuje od porušenega objekta in se nahaja na drugi lokaciji, ne izpolnjuje pogojev za nadomestno gradnjo in je obravnavana kot novogradnja.
UPRS sodba I U 1977/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZGO-1B · 123. člen -
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da je bila ograja nadvišana brez gradbenega dovoljenja, kar onemogoča kvalifikacijo posega kot nadomestne gradnje.
sodba I U 1751/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da načrtovana gradnja ni nadomestna gradnja, ker se z njo spreminja namembnost garaže, velikost podstrešja ter oblika in višina strehe.
sodba I U 1433/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da mora nadomestna gradnja na varovanem območju dosledno slediti izvirni zasnovi in historičnim gabaritom, kot so določeni v kulturnovarstvenih pogojih.
sodba I U 1104/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da garaža v sklopu novega večstanovanjskega objekta ne pomeni avtomatično nadomestne gradnje prejšnje garaže, zato je treba pri odmiku od meje upoštevati pravila za novogradnje.
sodba I U 2210/2011 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru nadomestna gradnja ni bila dopustna, saj je novi objekt odstopal od odstranjenega objekta tako po etažnosti kot po višini.
sodba in sklep III U 153/2011 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za gradbeno dovoljenje zavrnjena, ker je bil novi objekt po tlorisni površini večji od odstranjenega, zato ni izpolnjeval pogojev za nadomestno gradnjo.
sodba I U 861/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da projektna dokumentacija ne sme vključevati tlorisnih površin, ki pri obstoječem objektu niso bile izkoriščene za stanovanjske namene, saj se s tem krši pogoj enakosti velikosti in namembnosti.
sodba I U 421/2011 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo skladnost projekta za nadomestno gradnjo z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih, ki je zahteval ohranitev enakih gabaritov in namembnosti objekta.
sodba IV U 207/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru nadomestne gradnje zahteve po soglasju sosedov mejašev, ki veljajo za novogradnje, niso relevantne, če objekt ne spreminja zunanjosti in velikosti v meri, ki bi ga opredelila kot novogradnjo.
sodba I U 344/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da gradnja, ki po velikosti (tlorisnih dimenzijah in etažnosti) ni enaka odstranjenemu objektu, ne izpolnjuje pogojev za nadomestno gradnjo.
sodba III U 364/2009 — Upravno sodišče
-
V tej sodbi je bilo presojeno, da gradnja stanovanjskega dvojčka na mestu gospodarskega poslopja ne predstavlja nadomestne gradnje zaradi spremenjene namembnosti objekta.
sodba I U 1247/2009 — Upravno sodišče
-
Tožnik ni predložil nasprotnih dokazov, ki bi izpodbijali strokovno ustreznost projektne dokumentacije glede vrstnega reda rušitvenih del.
Sodba I Up 1557/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sta sprememba namembnosti in sprememba vplivov na okolje ločena pogoja, zato se mora organ opredeliti do vplivov novega objekta na okolje tudi v primerih, ko namembnost ostane nespremenjena.
sodba U 1864/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da taksativno naštevanje vrst objektov v prostorskih aktih omejuje nadomestno gradnjo na istovrstne objekte glede na njihovo namembnost.
Sodba I Up 797/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da predvidena gradnja stanovanjskih objektov na mestu nekdanjih proizvodnih objektov ne predstavlja nadomestne gradnje zaradi spremembe namembnosti in odstopanja v površini.
Sodba I Up 29/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da objekt, ki bistveno presega tlorisno dimenzijo prejšnjega stanovanjskega objekta, ne predstavlja nadomestne gradnje, zato je gradnja v nasprotju s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP).
Sodba I Up 1432/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da povečanje objekta s 18 m2 na 250 m2 in sprememba etažnosti predstavlja bistveno spremembo, ki presega definicijo nadomestne gradnje.
sodba U 414/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odločba o dovolitvi priglašenih del za adaptacijo ne zajema pravice do gradnje novega gospodarskega objekta, ki je bil zgrajen kot nadomestna gradnja.
Sodba I Up 92/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da vložitev zahteve za gradbeno dovoljenje med inšpekcijskim postopkom ne zadrži izrečenega ukrepa odstranitve objekta.
Sodba I Up 760/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tudi gradnja objekta v enakih tlorisnih dimenzijah na mestu porušenega objekta zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja kot za novogradnjo.
Sodba I Up 1406/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da gradnja lesenega skladišča na mestu, kjer je prej stala baraka, predstavlja novo gradnjo, za katero investitor ni imel potrebnega dovoljenja, kar je utemeljilo inšpekcijski ukrep odstranitve.
Sodba I Up 1227/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navezava novih konstrukcijskih elementov na obstoječi objekt ne pomeni nujno nadomestne gradnje, če za poseg ni bilo pridobljeno ustrezno dovoljenje.
-
Sodišče je potrdilo, da tudi za gradnjo garažnega objekta, ki investitorja šteje za nadomestno, veljajo enaki pogoji pridobitve dovoljenj kot za vsako drugo novogradnjo.
Sodba I Up 52/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da sprememba garažnega objekta v stanovanjski objekt brez ustreznih dovoljenj predstavlja nedovoljen poseg, ki zahteva odstranitev.
Sodba I Up 175/99 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila nadomestna gradnja gospodarskega objekta ocenjena kot dopustna, saj je poseg ohranjal značilno podolgovato stavbno maso in se oblikovno prilagajal okoliškim objektom, pri čemer je bila tlorisna površina v okviru dovoljenih odstopanj.
Sodba I Up 2/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev lokacijskega dovoljenja, ker je bila gradnja nadomestnega objekta v nasprotju z veljavnim urbanističnim redom, ki je na konkretnem območju prepovedoval gradnjo novih stanovanjskih objektov.
Sodba U 1130/92-7 — Vrhovno sodišče