nadzorovana obravnava
Sentenca
Nadzorovana obravnava je prisilni ukrep zdravljenja oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja v domačem okolju osebe na podlagi sodne odločbe in pod nadzorom izvajalca zdravljenja (80. člen ZDZdr). Gre za ukrep, ki posega v osebno svobodo in duševno integriteto posameznika, zato je dopusten le, če so kumulativno izpolnjeni zakonski pogoji, ki utemeljujejo nujnost zdravljenja zaradi ogrožanja zdravja, življenja ali premoženja, ki je neposredna posledica duševne motnje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo odreditev nadzorovane obravnave za obdobje šestih mesecev in določilo koordinatorja, pri čemer je presojalo utemeljenost posega v osebno svobodo glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca.
VSM Sklep I Cp 624/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da je sodni postopek po ZDZdr omejen na primere brez privolitve, zato je v primeru podane privolitve sodni postopek nedopusten.
VSL Sklep I Cp 2158/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odločanju upoštevalo diagnozo paranoidne shizofrenije, nekritičnost udeleženca do bolezni, neredno jemanje zdravil in hkratno zlorabo psihoaktivnih snovi, kar je vodilo do hudega škodovanja zdravju.
VSC Sklep II Cp 137/2024 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZDZdr · 80. člen -
Sodišče je poudarilo, da v postopku nadzorovane obravnave ni pravne podlage za umik ugotovljenih dejstev iz sodnih spisov, saj je varstvo osebnih podatkov udeležencev zagotovljeno z izključitvijo javnosti in drugimi varstvenimi predpisi.
VSC Sklep II Cp 71/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri določitvi dolžine trajanja nadzorovane obravnave upoštevalo vsebino predloženega psihiatričnega mnenja, ki je utemeljevalo potrebo po ukrepu.
VSC Sklep II Cp 478/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri nasprotni udeleženki s paranoidno shizofrenijo potrdilo šestmesečno nadzorovano obravnavo zaradi hude in ponavljajoče se narave duševne motnje ter preteklega ogrožanja zdravja.
VSM Sklep I Cp 691/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da tedenski obiski koordinatorjev na domu niso nedovoljen poseg v osebnostne pravice, saj so v izključno korist osebe, ki se zdravi v nadzorovani obravnavi.
VSL Sklep I Cp 1323/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDZdr · 80. člen -
Sodišče je pri podaljšanju nadzorovane obravnave sledilo psihiatričnemu izvedenskemu mnenju, ki je ovrglo trditve udeleženke o zadostnosti zgolj ambulantnega zdravljenja zaradi prenehanja ogrožanja.
VSL Sklep I Cp 327/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo izpolnjenost pogojev za podaljšanje nadzorovane obravnave pri osebi z diagnozo paranoidne shizofrenije.
VSC Sklep II Cp 286/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je nadzorovano obravnavo odredilo po tem, ko je zavrnilo predlog za podaljšanje bivanja na varovanem oddelku zaradi odsotnosti pogojev ogrožanja sebe ali drugih.
VSC Sklep II Cp 271/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo izpolnjenost vseh zakonskih pogojev za nadzorovano obravnavo, saj je udeleženka zaradi duševne motnje v preteklosti že ogrožala sebe in druge ter je bila že večkrat hospitalizirana brez privolitve.
VSL Sklep II Cp 1915/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDZdr · 80. člen -
V konkretni zadevi je sodišče pri podaljšanju ukrepa nadzorovane obravnave za osebo s paranoidno shizofrenijo upoštevalo, da so se pogoji za ogrožanje zdravja ohranili od časa prve uvedbe ukrepa.
VSC Sklep II Cp 316/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da pri presoji pogojev za nadzorovano obravnavo ni potrebno dokazati vseh ravnanj iz 3. alineje drugega odstavka 80. člena ZDZdr, temveč zadostuje že eno od njih.
VSC Sklep II Cp 123/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru podaljšalo trajanje nadzorovane obravnave za šest mesecev in določilo koordinatorko, ki nadzoruje izvajanje obveznosti v domačem okolju.
VSM Sklep I Cp 1025/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da so pogoji za nadzorovano obravnavo izpolnjeni zaradi hude in ponavljajoče se duševne motnje, ki se kaže v nezmožnosti obvladovanja vedenja in ponavljajočih se hospitalizacijah.
VSL Sklep I Cp 1581/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru razveljavilo del sklepa, ki se je nanašal na določitev kraja izvajanja nadzorovane obravnave, zaradi procesnih pomanjkljivosti pri utemeljitvi tega dela ukrepa.
VSC Sklep II Cp 575/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je prehod na strožji ukrep dopusten le, če je izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja, ki onemogoča doseganje namena zdravljenja v okviru nadzorovane obravnave.
VSL Sklep I Cp 2440/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji podaljšanja nadzorovane obravnave upoštevalo izvedensko ugotovitev o nevarnosti trajne možganske škode zaradi opuščanja zdravljenja pri paranoidni shizofreniji.
VSL Sklep II Cp 961/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za vključitev v nadzorovano obravnavo, ker je ugotovilo, da pacientovo stanje zahteva bolnišnično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom.
VSC Sklep II Cp 656/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da je prehod iz varovanega oddelka v nadzorovano obravnavo mogoč le ob izboljšanju stanja, kar lahko predlaga oseba sama ali zavod.
VSL Sklep II Cp 2803/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je podaljšalo nadzorovano obravnavo, ker dokazni postopek ni potrdil udeleženkinega subjektivnega prepričanja, da nadzora ne potrebuje, saj je izvedensko mnenje utemeljilo tveganja za prihodnje zdravstveno stanje.
VSL Sklep II Cp 2457/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo utemeljenost izrečenega ukrepa nadzorovane obravnave za določeno časovno obdobje ter določitev koordinatorja obravnave.
VSL sklep II Cp 2985/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali so podani pogoji za podaljšanje nadzorovane obravnave osebe s shizoafektivno motnjo, pri čemer je upoštevalo uspešnost depo medikamentozne terapije in stopnjo kritičnosti osebe do bolezni.
VSL sklep II Cp 3360/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nadzorovana obravnava ni primerna, ker pridržana oseba ni bila zmožna sodelovati pri zdravljenju in je bila popolnoma nekritična do svoje bolezni.
VSL sklep II Cp 3223/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nasprotovanje udeleženke depo obliki zdravljenja ni utemeljeno, ker predlagana oblika zdravljenja predstavlja njeno najboljšo zdravstveno korist, čeprav sama preferira zdravljenje z zdravili v obliki tablet.
VSL sklep I Cp 1578/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za zakonitost ukrepa nujno izkazati kumulativno izpolnjenost pogojev iz 80. člena ZDZdr, vključno z ogrožanjem lastnega življenja ali življenja drugih ter obstojem ponavljajoče se duševne motnje.
Sklep II Ips 307/2012 — Vrhovno sodišče