najemna pogodba za določen čas
Sentenca
Lastnik lahko z imetnikom stanovanjske pravice, ki gradi lastno stanovanjsko hišo ali kupuje drugo stanovanje, izjemoma sklene najemno pogodbo za določen čas in s tem odkloni sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas (148. člen SZ). Takšna pogodba predstavlja veljavno pravno podlago za ureditev stanovanjskega razmerja, s podpisom katere stranka sprejme določene pravne posledice glede svojega statusa in odpove nadaljnjemu uveljavljanju pravic iz naslova prejšnje stanovanjske pravice.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila najemna pogodba vezana na trajanje delovnega razmerja pri določenem delodajalcu; s prenehanjem zaposlitve je potekel čas trajanja najemnega razmerja.
VSC Sodba Cp 362/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo razliko med določljivostjo trajanja s pomočjo gotovega dejstva in nedoločenostjo trajanja, kadar je nastop dejstva negotov, kar vpliva na pravno naravo pogodbe in možnost njene odpovedi.
VSRS Sklep III Ips 22/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tožniku ni treba odpovedati najemne pogodbe, če je ta prenehala s potekom dogovorjenega časa, saj najemnik po tem datumu stanovanje uporablja brez pravnega naslova.
VSL sodba I Cp 3323/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da pravila o prenehanju najemnega razmerja po poteku časa veljajo tudi za bivalne enote, ki se dodeljujejo za začasno reševanje stanovanjskih potreb.
VSC sodba Cp 1238/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da kršitev omejitev pri sklepanju najemne pogodbe za določen čas povzroči njeno preoblikovanje v pogodbo za nedoločen čas.
VSL sodba I Cp 4491/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da opustitev uveljavljanja pravice do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas in naknadna sklenitev pogodbe za določen čas ne pomeni kršitve prisilnih predpisov.
Sodba II Ips 809/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da odložni pogoj ne podaljšuje trajanja najemnega razmerja, ki je časovno omejeno.
VSL sodba in sklep I Cpg 1454/1999 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je taksativno določene pogoje iz 40. člena SZ treba obvezno upoštevati, saj bi bila v nasprotnem primeru določba odveč, če bi bila časovna omejitev prepuščena svobodni volji strank.
VSL sodba I Cp 1107/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je neuspešno uveljavljal ničnost najemne pogodbe za službeno stanovanje, ker je bil seznanjen z naravo stanovanja in časovno omejenostjo najema.
VSL sodba II Cp 823/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da socialne in osebne stiske najemnika niso pravno odločilna dejstva, ki bi vplivala na veljavnost prenehanja najemne pogodbe za določen čas po poteku pogodbenega roka.
VSL sodba I Cp 73/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je najemna pogodba, ki ni bila formalno podaljšana, po poteku časa prešla v najem za nedoločen čas, kar bi vplivalo na pogoje za njeno odpoved.
VSL sodba II Cp 1701/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo dolžnost bivšega imetnika stanovanjske pravice, da ob gradnji lastne hiše sam zahteva sklenitev najemne pogodbe za določen čas, da se izogne nezakoniti uporabi.
VSK sodba Cp 127/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da sklenitev najemne pogodbe za določen čas po preteku roka za uveljavitev stanovanjske pravice ne pomeni kršitve zakonskih določb, če je bila pogodba sklenjena prostovoljno.
Sodba II Ips 103/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila sklenitev najemne pogodbe za določen čas veljavna, saj je temeljila na soglasju volj strank.
Sodba II Ips 378/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je bila sklenitev najemne pogodbe za določen čas med strankama zakonita ureditev razmerja, saj je tožnik v tistem času že gradil lastno stanovanjsko hišo.
Sodba II Ips 442/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pravica do začasne uporabe stanovanja vezana na trajanje službovanja toženke v zavodu, zato je s prenehanjem delovnega razmerja nastopil pogoj za izpraznitev stanovanja.
VSL sodba II Cp 1361/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da podpis pogodbe o podnajemu s tretjo osebo sam po sebi ne pomeni avtomatičnega podaljšanja trajanja prvotne najemne pogodbe med najemodajalcem in najemnikom.
Sodba II Ips 237/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da najemnik nima pravice do povračila vlaganj, ker so bila ta v celoti amortizirana skozi 30-letno obdobje zadrževanja 90 % najemnine, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo.
VSK sodba Cp 202/93 — Višje sodišče v Kopru