nakazilo (asignacija)
Sentenca
Nakazilo (asignacija) je pravni posel, s katerim nakazovalec pooblasti nakazanca, da na njegov račun izpolni določeno dajatev prejemniku nakazila. Nakazanec, ki je sprejel nakazilo, lahko proti prejemniku uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore iz vsebine sprejema ali samega nakazila ter osebne ugovore, ki jih ima proti prejemniku (1022. člen ZOR). Osebni ugovori morajo izvirati iz neposrednega razmerja med nakazancem in prejemnikom, ne pa iz razmerij, v katerih nakazanec ni udeležen.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uredba o neposrednih plačilih po…)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o menici (ZM)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru sodišče ni moglo potrditi obstoja namenskega depozita oziroma asignacije, saj iz poslovne dokumentacije ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti povezave med plačili investitorja glavnemu izvajalcu in obveznostmi do podizvajalca.
VSC Sodba Cpg 97/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Nakazanec po sprejemu nakazila ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja med nakazovalcem in nakazancem (npr. iz prodajne pogodbe) ali iz razmerja med nakazovalcem in prejemnikom (npr. iz kreditne pogodbe).
VSL Sklep I Cpg 282/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila sporna izjava v naravi zgolj nakazilo, saj je bilo plačilo izvršeno z računa družbe, toženec pa ni izkazal namena osebne zaveze.
VSL Sodba I Cp 1766/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da razpisni pogoji v javnih naročilih ne pomenijo avtomatskega generalnega akcepta asignacije brez izrecne izjave nakazanca.
VSL sodba II Cp 145/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila izpolnitev kreditne pogodbe s povečanjem limita in prenosom sredstev na račun tretje osebe po nalogu kreditojemalca pravno utemeljena kot asignacija.
VSRS sodba II Ips 131/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ODZ · § 1400. -
Sodišče je poudarilo, da zgolj pasivnost oziroma takojšna nezavrnitev prejetega računa s strani nakazanca ne pomeni nepreklicnega sprejema nakazila v smislu 1036. člena OZ.
VSL sodba I Cpg 46/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bilo pooblastilo za neposredna plačila podizvajalcu, vključeno v gradbeno pogodbo skladno z Uredbo o neposrednih plačilih podizvajalcu, pravno opredeljeno kot nakazilo, ki zavezuje nakazanca k neposrednemu plačilu podizvajalcu.
VSL sodba II Cp 1934/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odločitev, ker temeljna pogodba ni vsebovala pooblastila prejemniku, da v svojem imenu sprejme izpolnitev, kar je ključni konstitutivni element asignacije.
VSC sklep Cpg 232/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrditev napotnice za študentsko delo opredelilo kot obliko asignacije, pri čemer je agencija za posredovanje dela v vlogi nakazanca pridobila regresni zahtevek do naročnika dela (nakazovalca) po izplačilu sredstev študentom.
VSL sodba I Cpg 458/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sklicevanje na dogovor o zapadlosti obveznosti iz kritnega razmerja ne predstavlja dovoljenega ugovora zoper prejemnika nakazila, če takšna omejitev ni bila jasno zapisana v samem nakazilu.
Sodba III Ips 85/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ugovor nekvalitetne izvedbe del, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med tožečo stranko in tretjo osebo (naročnikom), ne predstavlja osebnega ugovora nakazanca proti prejemniku nakazila.
VSK sodba Cpg 235/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da banka, ki prejme denarno nakazilo v imenu in za račun imetnika računa, po izpolnitvi nakazila ne sme preklicati izpolnitve na podlagi naknadnega preklica nakazovalca, sicer postane odškodninsko odgovorna.
Sodba II Ips 34/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba razmerje presojati celostno, saj je bila med banko (nakazancem) in tožencem sklenjena samostojna posojilna pogodba, kar je ustvarilo neodvisno dolžniško razmerje.
VSK sklep I Cp 825/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tudi če prejemnik nakazila in nakazanec svoje razmerje preoblikujeta (npr. v kreditno razmerje), nakazovalec ostaja zavezan prejemniku, dokler ta ne prejme dejanskega poplačila iz naslova nakazila.
VSK sodba I Cpg 218/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejanska izpolnitev nakazanca ne nadomesti manjkajočega posebnega pooblastila pooblaščenca nakazovalca pri sklenitvi asignacijske pogodbe.
VSK sklep Cpg 419/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da izostanek podpisa prejemnika (asignatarja) na listini, imenovani asignacijska pogodba, ne pomeni, da asignacija kot pravno dejanje ni bila opravljena.
Sodba III Ips 110/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je nakazilo lahko pogojeno z izpolnitvijo določenih pogojev (v tem primeru predložitvijo prodajne pogodbe in soglasja agencije), zaradi česar se za takšno varščino ne uporabljajo splošni roki za prenos deviznih sredstev.
Sodba III Ips 123/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je bila asignacija potrjena s podpisom pogodbe, zato naknadni preklic pooblastila zaradi ugotovljenih dolgov asignatarja ni bil pravno učinkovit.
VSM sodba Cpg 31/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da se nakazanec v sporu z nakazojemalcem ne more sklicevati na razmerja, ki izvirajo iz krovnega posla med nakazovalcem in nakazancem, če niso izpolnjeni pogoji iz 1022. člena ZOR.
Sodba III Ips 50/94 — Vrhovno sodišče