namerna povzročitev škode
Sentenca
V civilnem pravu je povzročitev škode namerna, ko se povzročitelj zaveda, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala škoda, ne glede na to, ali je škoda njegov primarni cilj ali pa nastane kot stranska posledica njegovega ravnanja. Za obstoj namena v civilnopravnem smislu zadostuje že eventualni naklep, pri katerem povzročitelj ravna po principu »bo kar bo«, saj se zaveda možnosti nastanka škode in v nastanek privoli. Volja povzročitelja v civilnem pravu ni nujno usmerjena k povzročitvi točno določene škode, temveč k samemu ravnanju, ki škodo povzroči.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je toženec z namerno vožnjo po nasprotnem pasu v trenutku, ko je nasproti prihajalo drugo vozilo, ravnal z eventualnim naklepom, zaradi česar je izgubil pravice iz obveznega zavarovanja.
VSL Sodba I Cp 968/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen