napotitev na pravdo v nepravdnem postopku
Sentenca
V nepravdnem postopku sodišče napoti udeleženca na pravdo, kadar je med udeleženci sporno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku, zlasti glede obsega ali velikosti deležev na skupnem premoženju. Sodišče mora v sklepu o napotitvi jasno opredeliti predmet spora, ki ga mora udeleženec uveljavljati v pravdi, pri čemer mora obstajati popolna skladnost med izrekom in obrazložitvijo sklepa. Naložitev dokaznega bremena mora biti v skladu z materialnopravnimi pravili o dokazovanju deležev na skupnem premoženju.
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o motornih vozilih (ZMV)
Iz posameznih sodb
-
Sklep o napotitvi na pravdo mora biti dovolj določen, da lahko sodišče kasneje preveri, ali je udeleženec vložil tožbo glede točno določenega spornega predmeta delitve.
VSL Sklep III Cp 1427/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je bila prekinitev nepravdnega postopka pravilna, saj med strankama obstaja spor o obsegu skupnega premoženja in velikosti solastnih deležev.
VSL Sklep I Cp 2062/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oba udeleženca napotilo na pravdo glede dokazovanja obsega skupnega premoženja, saj ima tisti, ki trdi, da določeno premoženje sodi v skupno maso, večji interes za rešitev tega vprašanja.
VSL Sklep III Cp 1305/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je sodišče pravilno prekinilo postopek, ker sta udeleženca sporna glede samega predmeta delitve (ali gre za celotno nepremičnino ali le njen del) in glede višine solastniških deležev, kar presega pristojnosti nepravdnega sodišča.
VSL Sklep III Cp 368/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo pravico predlagatelja za manj verjetno, ker je nasprotovala stanju v zemljiški knjigi, kjer sta solastniška deleža vpisana v razmerju 1/2 do 1/2.
VSL Sklep III Cp 1972/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZNP-1 · 9. člen -
Sodišče je udeležence napotilo na pravdo, ker sta zatrjevala drugačno lastninsko stanje, kot je vpisano v zemljiški knjigi, pri čemer je sodišče uporabilo domnevo iz 11. člena SPZ.
VSL Sklep I Cp 1471/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je udeležence napotilo na pravdo zaradi spora o lastništvu parcele, ki se v postopku delitve nepremičnine obravnava kot predhodno vprašanje, kljub obstoju specialnih določb ZVEtL-1 za ugotavljanje pripadajočega zemljišča.
VSL Sklep II Cp 101/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri napotitvi na pravdo glede skupnega premoženja celovito opredeliti vse sporne predmete delitve, saj skupno premoženje predstavlja nedeljiv materialnopravni pojem.
VSC Sklep I Cp 378/2023 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je sodišče nepravdni postopek prekinilo, ker je bil med udeležencema sporen obseg skupnega premoženja (vprašanje, ali določene nepremičnine sodijo v skupno premoženje).
VSL Sklep II Cp 731/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je udeleženca napotilo na pravdo zaradi spora o obsegu skupnega premoženja, ki je vključevalo tako terjatve iz vlaganj kot premičnine in obveznosti iz kreditnih pogodb.
VSM Sklep I Cp 239/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo pravila o obrazložitvi sklepa, ker ni navedlo razlogov, zakaj je prav nasprotno udeleženko napotilo na pravdo, kar je onemogočilo preizkus odločitve.
VSL Sklep II Cp 468/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne sme napotiti na pravdo glede premičnega premoženja, če predhodno ni razčistilo, katera dejstva so med udeležencema dejansko sporna; v nasprotnem primeru je sklep pomanjkljiv in nepreizkusen.
VSL Sklep I Cp 1854/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so podatki iz etažnega načrta in zemljiškoknjižno stanje močnejši dokaz za izključno lastnino kot pavšalne trditve o skupnih delih stavbe, zato je predlagateljico napotilo na pravdo.
VSL Sklep II Cp 1349/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, ker je bila njegova trditev o skupnem premoženju manj verjetna glede na zemljiškoknjižni vpis, po katerem je nepremičnine kot posebno premoženje pridobila predlagateljica.
VSC Sklep I Cp 155/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZNP-1 · 9. člen -
Sodišče je udeležence napotilo na pravdo za ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, ker so ti zatrjevali, da dejansko stanje nepremičnine odstopa od stanja, vpisanega v zemljiški knjigi.
VSL Sklep I Cp 224/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnici nista vezani na izrek napotitvenega sklepa, če je njun zahtevek vsebinsko usmerjen v rešitev spornega vprašanja o predmetu delitve solastne nepremičnine.
VSL Sklep II Cp 406/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti, ker je nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, ne da bi mu predhodno omogočilo izjavo o novih trditvah predlagateljice v njeni vlogi.
VSC Sklep I Cp 284/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, ker je bila zaradi zemljiškoknjižnega vpisa solastnine njegova trditev o izključni lastnini na delu nepremičnine ocenjena kot manj verjetna.
VSL Sklep II Cp 2024/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je nepravilno samo odločilo o delitvi premoženja, namesto da bi udeleženca glede spornih dejstev o deležih na skupnem premoženju napotilo na pravdo.
VSM Sklep I Cp 730/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je na pravdo napotilo udeleženca, ki trdi, da premoženje, s katerim razpolaga drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, saj ima ta udeleženec večji interes za rešitev vprašanja obsega skupnega premoženja.
VSL Sklep I Cp 747/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pritožnico pravilno napotilo na pravdo za dokazovanje izključne lastninske pravice, saj je njen ugovor izključne lastnine preprečeval delitev solastnine.
VSL Sklep II Cp 1718/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, ker je zatrjeval, da sporne nepremičnine predstavljajo njegovo posebno premoženje, kar nasprotuje domnevi o skupnem premoženju.
VSL Sklep II Cp 2008/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo napotitev na pravdo za nasprotnega udeleženca, ki je bil že vpisan kot izključni lastnik nepremičnin, saj nima pravnega interesa za tožbo na ugotovitev večjega deleža na skupnem premoženju.
VSL Sklep I Cp 398/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker je bilo v izreku nejasno določeno, katera stranka mora vložiti tožbo in glede katerega premoženja, hkrati pa je obstajalo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
VSL Sklep II Cp 1215/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno poseglo v dispozicijo strank, ko je v napotitvenem sklepu vnaprej določilo vsebino tožbenega zahtevka in pogojevalo vložitev tožbe z ugotovitvijo določenega premoženja.
VSL sklep I Cp 2165/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na pravdo napotilo udeleženca, ki je zatrjeval izključno lastnino na objektih, saj je bila takšna trditev v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem manj verjetna.
VSL sklep I Cp 1167/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila predlagateljica pravilno napotena na pravdo, saj je bila pravica nasprotnega udeleženca, ki je trdil, da je nepremičnina njegovo izključno premoženje, ocenjena kot manj verjetna v primerjavi z zakonsko domnevo o enakih deležih na skupnem premoženju.
VSL sklep I Cp 184/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je predlagatelja napotilo na pravdo, ker je bil obseg osebne služnosti stanovanja, vpisane v zemljiško knjigo, med solastniki sporen in ga ni bilo mogoče zanesljivo opredeliti na podlagi obstoječega vpisa.
VSL sklep I Cp 2961/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj šteje pravico nasprotne udeleženke za manj verjetno, zato izpodbijanega sklepa o napotitvi na pravdo ni mogoče preizkusiti.
VSL sklep I Cp 2934/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zamuda roka za vložitev tožbe po napotitvi na pravdo ne preprečuje ponovne prekinitve nepravdnega postopka, če je rešitev lastninskopravnega vprašanja nujna za delitev solastnine.
VSL sklep I Cp 1849/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZNP · 10. člen -
Sodišče je razveljavilo sodbo in zavrglo tožbo, ker je bila odločitev o deležih na delu premoženja sprejeta mimo ustrezne napotitve v tekočem nepravdnem postopku za delitev celotnega skupnega premoženja.
VSL sodba in sklep I Cp 1657/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na pravdo napotilo predlagatelja, ker nepremičnina v zemljiški knjigi ni bila vpisana nanj, temveč na nasprotno udeleženko, ki je zatrjevala, da gre za njeno posebno premoženje.
VSL sklep II Cp 1210/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vprašanje dejanske uporabe nepremičnine, ki odstopa od solastniških deležev, ne predstavlja spora o velikosti deležev, temveč vpliva le na način fizične delitve, zato ne utemeljuje napotitve na pravdo.
VSL sklep I Cp 2252/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno napotilo na pravdo stranko, ki je bila že vpisana v zemljiško knjigo, saj bi moralo na pravdo napotiti tisto stranko, ki zatrjuje stanje, nasprotno zemljiškoknjižnemu.
VSL sklep I Cp 1255/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je postopek prekinilo in stranko napotilo na pravdo, ker je bila višina solastniškega deleža sporna in ni ustrezala podatkom v zemljiški knjigi.
VSL sklep I Cp 3526/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nasprotnega udeleženca pravilno napotilo na pravdo, ker je zatrjeval večji solastniški delež od tistega, ki izhaja iz zemljiškoknjižnega vpisa, kar pomeni, da je njegova pravica manj verjetna.
VSL sklep II Cp 4591/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo napotitev na pravdo, ker je bil med udeleženci podan spor o tem, ali določen del nepremičnine spada v skupno solastno premoženje ali predstavlja izključno lastnino predlagateljev.
VSL sklep II Cp 4234/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da pravica predlagateljice ni verjetnejša, ker ni vpisana v zemljiški knjigi, zato je napotitev na pravdo zaradi spornega lastništva zemljišča pravilna.
VSL sklep II Cp 4230/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je udeleženca napotilo na pravdo zaradi spora o lastništvu objekta na nepremičnini, kjer je vpis v zemljiško knjigo nasprotoval trditvam o izključni lastnini.
VSL sklep I Cp 1763/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno napotilo na pravdo predlagatelja, ki je v postopku spreminjal svoje navedbe o deležu posebnega premoženja, hkrati pa je dopustno napotiti na pravdo tudi nasprotno udeleženko, če ta zatrjuje, da del premoženja ni skupen.
VSL sklep I Cp 2160/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri napotitvi na pravdo presojalo, kateri udeleženec ima večji interes za ureditev razmerja glede skupnega premoženja, pri čemer je upoštevalo tudi verjetnost izkazanih zahtevkov.
VSL sklep II Cp 8/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravdni postopek prekinilo, ker je bil med udeleženci podan spor o velikosti solastniškega deleža, ki odstopa od stanja v zemljiški knjigi.
VSL sklep II Cp 3153/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odločilo o delitvi skupnega premoženja, ker nasprotni udeleženec ni vložil tožbe za dokazovanje večjega deleža, kljub pravnomočnemu napotitvenemu sklepu.
VSL sklep I Cp 2269/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica predlagateljice do poslovnega deleža v družbi manj verjetna, ker podatki sodnega registra ne potrjujejo njenih trditev o skupnem premoženju.
VSL sklep II Cp 1285/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravilno naložilo udeležencema dokazovanje dejstev, ki presegajo njune dejanske trditve, in sicer glede enakosti deležev ter vključitve določenih premičnin v skupno premoženje.
VSK sklep Cp 1099/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je udeleženca napotilo na pravdo zaradi spora o tem, ali določena nepremičnina spada v skupno premoženje in kakšna je višina solastniških deležev.
VSC sklep Cp 568/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je napotilo na pravdo zaradi spora o velikosti solastniškega deleža na nepremičnini, ki je predmet delitve v nepravdnem postopku.
VSC sklep Cp 421/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je nepravilno napotilo na pravdo glede premoženja, pri katerem je bila lastninska pravica vknjižena v korist stranke, hkrati pa v sklepu ni zajelo celotnega premoženja, ki je bilo predmet postopka.
VSC sklep Cp 1479/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je predlagateljico napotilo na pravdo, ker je bila njena pravica, ki temelji na domnevi o enakih deležih na skupnem premoženju, manj verjetna v primerjavi z vknjiženo lastninsko pravico nasprotnega udeleženca v zemljiški knjigi.
VSK sklep Cp 1051/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker ni bilo ustrezno utemeljeno, zakaj naj bi bila pravica udeleženca, ki temelji na vlaganjih v nepremičnino, manj verjetna v primerjavi z zemljiškoknjižnim stanjem.
VSC sklep Cp 654/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je nepravilno naložilo nasprotnemu udeležencu dokazno breme glede višine predlagateljičinega deleža na skupnem premoženju, poleg tega pa je prišlo do bistvenega neskladja med izrekom in obrazložitvijo glede predmeta spora.
VSK sklep I Cp 732/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo zahtevo za prekinitev postopka zaradi spornosti višine solastninskih deležev pri delitvi skupnega premoženja.
VSK sklep I Cp 1595/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je na pravdo napotilo predlagateljico, ker je nasprotni udeleženec izkazal močnejši pravni položaj na podlagi kupoprodajne pogodbe in verige pravnih naslovov za vpis lastninske pravice na stanovanju.
VSK sklep I Cp 1032/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno napotilo na pravdo, ker ni raziskalo, ali je udeleženec dejansko postal lastnik vozila in ali vozilo sploh spada v skupno premoženje, ob upoštevanju narave leasing pogodbe.
VSK sklep I Cp 806/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo napotitev na pravdo z zahtevkom na ugotovitev neobstoja zunajzakonske skupnosti, ker dokazno breme za obstoj skupnosti nosi tisti, ki jo zatrjuje, in ne nasprotna stranka.
VSL sklep II Cp 1796/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napotilo udeleženko na pravdo, ker je zatrjevala večji delež na skupnem premoženju, kot se domneva po zakonu, kar predstavlja sporno dejstvo, ki zahteva pravdno pot.
VSK sklep I Cp 1394/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče ne sme prekiniti postopka in napotiti udeležencev na pravdo, če je bil obseg skupnega premoženja že določen s pravnomočno sodbo.
VSK sklep I Cp 487/2002 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je nasprotno udeleženko napotilo na pravdo glede premičnin, za katere je predlagatelj trdil, da niso obstajale, saj nasprotna udeleženka ni predložila dokazov o njihovem obstoju in pridobitvi v času trajanja zakonske zveze.
VSL sklep I Cp 990/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno napotilo na pravdo nasprotne udeležence, namesto da bi k vložitvi tožbe zaradi dokazovanja obsega skupnega premoženja napotilo predlagateljico.
VSK sklep Cp 728/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno napotilo na pravdo stranko, ki je zatrjevala večji delež na skupnem premoženju, saj mora na pravdo napotiti tistega, ki trdi, da določeno premoženje spada v skupno premoženje oziroma nasprotuje zakonski domnevi o enakih deležih.
VSK sklep Cp 556/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, ker ni izkazal za verjetno, da so sporne premičnine in vgrajeni gradbeni materiali njegovo posebno premoženje, s čimer bi izpodbil domnevo o skupnem premoženju zakoncev.
VSL sklep I Cp 1719/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno presodilo, da lahko samo odloči o spornem pravnem vprašanju glede obsega skupnega premoženja, namesto da bi udeležence napotilo na pravdo.
VSL sklep I Cp 764/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ima zakonec, ki je kot edini kupec vpisan v pismeno prodajno pogodbo, močnejši dokazni položaj, zato je nasprotno stranko, ki trdi nasprotno, treba napotiti na pot pravde.
VSM sklep Cp 1331/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je nepravilno napotilo udeleženca na pravdo le glede določenega deleža, čeprav je bil med strankama sporen tudi obseg predmetov, ki spadajo v skupno premoženje.
VSL sklep II Cp 2167/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno razdelilo premoženje, čeprav je udeleženka oporekala obsegu premoženja in zatrjevala drugačne deleže na njem, zaradi česar bi moralo udeležence napotiti na pravdo.
VSL sklep II Cp 1423/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravilno napotilo stranko na pravdo glede lastništva nepremičnine, o kateri je bila predhodno že sklenjena sodna poravnava, ki je bila podlaga za pravnomočen sklep o dedovanju.
VSL sklep I Cp 2009/93 — Višje sodišče v Ljubljani